Ena izmed sprememb pravilnika se nanaša na predložitev instrumenta zavarovanja, saj je imel do sedaj carinski urad tudi možnost presojati o obveznosti predložitve instrumenta zavarovanja. Odslej je presojanje o predložitvi instrumenta zavarovanja izključna domena davčnega urada, prav tako pa je s spremembo organizacijske sheme carinskega urada izenačena pristojnost generalnega carinskega urada s krajevnimi carinskimi uradi, saj so vsi carinski uradi glede instrumentov predložitve zavarovanja pristojni enakovredno.
Do sedaj je sodelovanje med davčnimi organi državami članicami EU potekalo pretežno po klasični pisni poti, z obveznimi elementi kot so žig, ročni podpis pristojne osebe, obveznost predložitev predpisanega obrazca. Prav tako pa je bilo vsaki državi članici EU omogočeno, da zaprosilo za posredovanje ali vročitev podatkov državi prosilki pod določenimi pogoji celo zavrne.
S spremembami pravilnika se medsebojna upravna pomoč med državami članicami EU pri pobiranju davščin izvaja izključno po elektronski poti z modernimi pristopi elektronskega posredovanja podatkov. Z uvedbo elektronskega digitalnega podpisa, takšno posredovanje podatkov postaja edina pot za posredovanje:
zaprosila za pridobitev podatkov, ki so potrebni za izterjavo davščin v državi prosilki,
zaprosila za vročitev podatkov, ko davčni organ na podlagi zaprosila organa države prosilke, naslovniku vroči akte ali sodne in druge odločbe, ki izvirajo iz države članice EU, v kateri ima organ države prosilke sedež in ki se nanašajo na izterjavo davščine.
zaprosila za izterjavo in ukrepe zavarovanja, kadar gre za izvršbo, ki ga izda organ države prosilke.
Odslej je znotraj EU posredovanje podatkov na podlagi zaprosila tako tudi obvezno in davčnim organom držav članic EU ne omogoča odstopanja ali neupoštevanja želja prosilke za posredovanje podatkov. Pri tem so priloge k posameznim vrstam zaprosila še vedno obvezne (odločba, kopija sklepa, drugi akti, ipd.)
Zaradi poenostavljenega pridobivanja podatkov in večjega sodelovanja med državami članicami EU tudi ni potrebno več imeti določene oblike zaprosila, kar pomeni, da odslej Pravilnik tudi nima več prilog, ki se nanašajo na obliko in vsebino obrazcev za zaprosilo.
Poenostavitev sodelovanja med davčnimi organi je nedvomno tudi eden od ciljev po večji transparentnosti sodelovanja tako davčnih zavezancev kot davčnih organov. Odraz teh sprememb bo pospešeno reševanje davčnih pregledov davčnih zavezancev kot tudi večje sodelovanje med davčnimi organi znotraj EU, kar je tudi cilj sodobne davčne uprave.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.