Konvencijo o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine oziroma krajše Konvencijo o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino je sprejel Svet Evrope leta 1996, veljati pa je začela šele 1. decembra 1999, k njej pa je bilo sprejetih več dodatnih protokolov.
Konvencija je bila sprejeta zaradi hitrega razvoja biologije in medicine, katerih neustrezna uporaba bi lahko ogrozila človekovo dostojanstvo, zato je namen pravne ureditve področja biomedicine varovanje dostojanstva in identitete ljudi. Poudarjeno je, da ima prvenstven pomen pri razvoju biomedicine korist človeka, šele drugotno se postavlja korist družbe ali znanosti. S konvencijo so opredeljeni osnovni standardi in usmeritve, ki urejajo področje biomedicine, medtem ko morajo podrobnejšo ureditev države članice določiti same v nacionalni zakonodaji.
Ureditev biomedicine je skladna z etičnimi načeli, med drugim pa določa tudi:
- zdravstveni poseg se lahko opravi šele potem, ko je oseba bila o njem poučena in je vanj prostovoljno privolila;
- spoštovanje zasebnosti;
- prepoved pridobivanja premoženjske koristi zaradi razpolaganja s človeškim telesom in njegovimi deli;
- darovanje organov je dovoljeno na podlagi privolitve darovalca.
Strokovnjaki s področja biomedicine in bioetike niso dosegli soglasja glede nekaterih vprašanj, kot so npr. raziskave na zarodkih, zaradi česar se je postopek usklajevanja stališč nadaljeval na ravni sprejemanja protokolov (več o konvenciji). Vprašanje odvzema organov tako natančneje ureja Dodatni protokol o presaditvi človeških organov in tkiv, podrobneje pa je opredeljena tudi biomedicina.
Dodatni protokol o prepovedi kloniranja človeških bitij
Ob realnem pričakovanju, da bo kloniranje človeških bitij izvedljivo, je Svet Evrope v dodatnem protokolu označil namerno ustvarjanje človeških bitij z enako dedno zasnovo kot zlorabo biologije in medicine. Protokol uvodoma prepoveduje kakršni koli poseg, ki ima namen ustvariti človeško bitje z enako dedno zasnovo, kot jo ima drugo človeško bitje, bodisi živo ali mrtvo. Države podpisnice od navedenega ne smejo odstopati, kar pomeni, da z notranjepravno zakonodajo vprašanja kloniranja ne morejo urediti drugače. Dodatni protokol v zvezi z biomedicino glede biomedicinskih raziskav
Protokol se v Sloveniji uporablja od 1. septembra 2007, opredeljuje pa dostojanstvo in identiteto vseh človeških bitij v zvezi z vsemi biomedicinskimi raziskavami, ki vključujejo posege na človeških bitjih. Nanaša se tako na raziskovalne dejavnosti na ljudeh, kot tudi zarodkih (in vitro ter in vivo), vodilo pri posegih pa mora vedno biti korist in skrb za človeško bitje.
Poleg načel, ki so enaka tistim iz konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino, dodatni protokol predvideva še oblikovanje odbora za etiko, ki je neodvisen organ in presoja raziskovalne projekte. Protokol prav tako natančneje opredeli, katere informacije morajo biti dane osebam, ki sodelujejo v raziskovalnem projektu, urejene pa so tudi posebne okoliščine, v katerih se lahko izvajajo projekti: raziskave med nosečnostjo ali dojenjem, v nujnih kliničnih primerih in na osebah, ki jim je odvzeta prostost. Dodatni protokol o presaditvi človeških organov in tkiv
Presajanje človeških organov in tkiv prinaša izjemne koristi in je večkrat edini vir zdravljenja, po drugi strani pa se je zaradi pomanjkanja števila darovanih organov zelo razširila trgovina z organi, komercializacija in presaditveni turizem, ki se ne izvajajo skladno s spoštovanjem človekovega dostojanstva ter varnostjo darovalca in prejemnika. Protokol h konvenciji je tako bil sprejet zaradi varovanja pravic posameznikov, nanaša pa se na presajanje človeških organov in tkiv, ki se izvaja v zdravstvene namene (več o presajanju človeških organov). Ureditev v Sloveniji
V Sloveniji smo poleg ratifikacij zgoraj opisanih mednarodnih aktov izpostavljena vprašanja uredili v:
- Zakonu o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja;
- Zakonu o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje (ZKVČTC);
- Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB);
- v 121. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) so inkriminirana kazniva dejanja izbire spola bodočega otroka pri oploditvi z medicinsko pomočjo, postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo zaradi nadomestnega materinstva ter trgovanje s semenskimi celicami, neoplojenimi jajčnimi celicami in z zgodnjimi človeškimi zarodki.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
