Poglavje o napredovanju javnih uslužbencev v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) je bilo od sprejetja zakona do danes že večkrat spremenjeno, s spremembo iz leta 2005 (ZJU-B) pa so bile celo črtane določbe o ocenah uradnikov ter s tem povezani postopki. Določbe so se uporabljale do začetka uporabe Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ki sicer ureja način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred.
Do oktobra 2008 se je za vse javne uslužbence navedena uredba uporabljala tudi za napredovanje v naziv, pri čemer so se pravila, določena za napredovanje v višji plačni razred, smiselno uporabljala tudi za napredovanje v nazivu.
Od 15. oktobra 2008 dalje pa velja nova uredba, ki za uradnike (ne pa tudi za druge javne uslužbence) v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti določa pogoje in postopek napredovanja v višji naziv (1. člen Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive).
Pogoji za napredovanje uradnika v višji naziv so:
predpisana stopnja izobrazbe, delovne izkušnje in drugi pogoji;
da se naloge na delovnem mestu, na katerem uradnik dela, lahko opravljajo v višjem nazivu;
ustrezna ocena.
Uradnik napreduje, ko v nazivu iste stopnje, v času od zadnjega napredovanja, doseže trikrat oceno odlično ali štirikrat najmanj oceno zelo dobro ali petkrat najmanj oceno dobro. Uradnik lahko napreduje tudi, če v štirih letih doseže 16 točk (ocena njegovega dela se ocenjuje skladno z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede) (5. člen).
Uredba tudi ureja napredovanje zaradi premestitve na zahtevnejše delovno mesto, ki omogoča takšno napredovanje, če uradnik izpolnjuje pogoje za imenovanje v najnižji naziv, v katerem se opravljajo naloge na takem delovnem mestu, in druge pogoje za tako delovno mesto. S spremembo uredbe, ki velja od 28. februarja dalje, uredba na novo določa, da uradnik, ki je premeščen na zahtevnejše delovno mesto, na katerem se naloge opravljajo v nazivu višje stopnje, na tem delovnem mestu ne more napredovati na podlagi ocen, ki jih je dosegel na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo (drugi odstavek 7. člena).
Manjših sprememb je bila deležna tudi ureditev pospešenega napredovanja. Uradnik, ki enkrat doseže oceno odlično, lahko napreduje v eno stopnjo višji naziv, če ima za to ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, ter če se naloge na delovnem mestu, na katerem uradnik dela, lahko opravljajo v višjem nazivu. Število napredovanj ne sme presegati deleža 5% uradnikov v organu, ki so bili za isto leto ocenjeni z oceno odlično, pri tem pa se delež 5% zaokrožuje navzgor, tako da v organu na način iz tega člena lahko napreduje vsaj en uradnik.
Z uredbo je urejeno tudi napredovanje v primeru začasne premestitve (9. člen) ter napredovanje direktorjev (10. člen).
Novost, ki jo uvaja sprememba uredbe, je tudi določitev datuma preverjanja pogojev, in sicer lahko v višji naziv napredujejo uradniki, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje do najkasneje 15. marca vsakega koledarskega leta.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.