Že sedaj so morala podjetja, v skladu s 54. členom ZGD-1, voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti. Spremembe ZGD-1 so določile obvezno upoštevanje kontnih okvirov, ki jih določi Inštitut za revizijo, na osnovi česar so bili sprejeti tudi novi kontni okviri in sicer:
Kontni okvir za zadruge Kontni okvir za gospodarske družbe Kontni okvir za samostojne podjetnike posameznike
S spremembami 55. člena ZGD-1 so postavljena višja merila določanja velikosti majhnih, srednjevelikih in velikih družb, ki se izražajo z višino čistih prihodkov od prodaje in vrednostjo aktive, kar je eden od neposrednih temeljev pri opredeljevanju družbe do obveznosti za: revidiranje letnega poročila, konsolidiranje računovodskih izkazov in izdelavo konsolidiranega letnega poročila.
V skladu s 57. členom ZGD-1 mora revizor pregledati letna poročila vseh velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu. To pomeni, da so odslej zavezane k reviziji vse tiste družbe, katerih čisti prihodki od prodaje presegajo dve od naslednjih meril - 8.800.000 evrov čistih prihodkov od prodaje, 4.400.000 evrov vrednosti aktive ali povprečno število delavcev v poslovnem letu več kot 50.
Posledično pa je na novo določeno merilo za izdelavo konsolidiranega letnega poročila. Pri tem je potrebno upoštevati 5. odstavek 56. člena ZGD-1, saj k izdelavi konsolidiranega letnega poročila ni potrebno pristopiti tisti nadrejeni družbi, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20%. To pomeni, da k izdelavi konsolidiranega letnega poročila odslej ni potrebno pristopiti nadrejeni družbi, kjer povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 9.560.000 evrov in vrednost aktive 5.280.000 evrov.
Pri tem je potrebno posebej poudariti, da: je razvrstitev na mikro, majhne, srednje in velike družbe velja na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja, se razvrstitev na majhne družbe, uporablja tudi za mikro družbe, se banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev, uvrščajo med velike družbe, ki morajo po 56. členu ZGD-1 pripraviti konsolidirano letno poročilo.
Posebnost pri določanju velikosti najdemo pri društvih, ki se sicer razvrščajo po merilih velikosti kot jih določa ZGD-1, vendar je mejnik za določanje zavezanosti za revizijo, v skladu s 27. členom Zakona o društvih (ZDru-1), določen v višini 834.585 evrov prihodkov ali odhodkov v minulem koledarskem letu. Vsa društva, ki so imela navedeni obseg prihodkov ali odhodkov so zavezana reviziji računovodskih izkazov, od tega pa je tudi odvisna oddaja letnega poročila.
Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor in sicer v takšnem obsegu, ki je potreben, da revizor lahko preveri: ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila, izjavo o upravljanju družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na trgu, ki je po novem 70. členu ZGD-1, odslej obvezni sestavni del poslovnega poročila.
Po novem mora revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, v katerem revizor na poseben način opozarja ali se sklicuje na katerokoli zadevo, za katero meni, da je to potrebno, ne da bi pri tem izrazil mnenje s pridržki;
V skladu s spremembami novega Zakona o revidiranju (ZRev-2) mora revizor sodelovati z revizijsko komisijo, ki je v družbah s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na trgu po 279. členu ZGD-1 odslej obvezna in jo obveščati o glavnih zadevah v zvezi z revizijo letnega poročila, še posebno o pomanjkljivostih notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja.
Velja letos ponovno opozoriti na strukturo letnega poročila, kar pomeni, da je letno poročilo srednje velikih in velikih gospodarskih subjektov sestavljeno najmanj iz:
1) Poslovnega poročila
2) Računovodskega poročila.
Poslovno poročilo v skladu z določili 70. člena ZGD-1, ki ponavadi obsega:
1. Splošne podatke o družbi in skupini,
2. Poročilo nadzornega sveta in predlog sklepov skupščini,
3. Analizo poslovanja,
4. Poročilo o trajnostnem razvoju, ki zajema poročilo ravnanja v okolju in v zvezi z okoljem,
5. Poročilu o ukrepih za varovanje pred tveganji,
6. Vizijo in razvojne cilje.
Računovodsko poročilo, pa zajema najmanj:
1. Računovodske izkaze kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala,
2. Pojasnila in razkritja k izkazom.
Pri sestavi računovodskega dela letnega poročila morajo vse družbe, poleg vseh pojasnil, ki so bile do sedaj zahtevane v 69. členu ZGD-1, razkriti tudi razkritja glede izpostavljenosti tveganju iz naslova:
a) razkritij operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, so pa tveganja in koristi, ki iz njih izhajajo pomembna za oceno finančnega stanja družbe,
b) razkritij transakcij družbe s povezanimi osebami, če so transakcije pomembne za oceno finančnega stanja družbe in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji, oziroma ne gre za odvisno družbo, katerih obvladujoča družba je imetnica vseh deležev odvisne družbe ali srednje družbe, ki niso delniške družbe. Za vse družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, navedene oprostitve ne veljajo.
Nove zahteve glede razkritij in izpostavljenosti tveganjem sledijo namreč določbam mednarodnega standarda računovodskega poročanja MSRP 7 - Finančni instrumenti: razkritja, ne glede na to ali podjetje uporablja slovenske računovodske standarde (SRS 2006) ali mednarodne standarde računovodskega poročanja. MSRP 7 določa razkrivanje tako kvantitavnih kot kvalitativnih razkritij pri ugotavljanju izpostavljenosti in obvladovanju temeljnih tveganj, kot so tržno, likvidnostno in kreditno tveganje. Pri tem se s kvalitativnimi razkritji razume razkritje vsake vrste tveganja glede na: izpostavljenosti tveganju in nastanek tveganj, ciljev, usmeritev in postopkov za obvladovanje tveganja, kot tudi metode, ki se uporabljajo za merjenje tveganja; spremembe izpostavljenosti tveganj in postopkov za merjenje tveganj iz predhodnega obdobja.
S kvantitativnimi razkritji pa se razume razkritje vsake vrste tveganja po kvantitativnih podatkih na datum poročanja, kot tudi razkritje koncentracije posamezne vrste tveganja.
Pri razkritjih med povezanimi osebami morajo podjetja odslej slediti določbam mednarodnih standardov računovodskega poročanja, predvsem mednarodnem računovodskem standardu MRS 24 - Razkrivanje povezanih strank. MRS 24 opredeljuje pojem povezane stranke kot stranko, ki je neposredno ali preko enega ali več posrednikov povezana s podjetjem, kar pomeni, da usmerja delovanje podjetja oziroma je s strani podjetja usmerjena, ima delež v podjetju, kar ji zagotavlja pomemben vpliv na odločanje v podjetju, ali izvaja skupno obvladovanje podjetja. Prav tako sem sodi povezava s stranko v skupnem podvigu, stranko, ki je bodisi ključen član ravnateljskega osebja podjetja ali njegovega obvladujočega podjetja, bodisi je stranka ožji član družine katerega koli posameznika v podjetju.
Razkritje med povezanimi osebami temelji na razkrivanju razmerja, poslov in narave poslov med obvladujočimi in odvisnimi podjetji ter višino nadomestil za ključno ravnateljsko osebje v skupni vrednosti ter ločeno po vseh vrstah izplačil.
Po novem 60.a člen ZGD-1 morajo letno poročilo podpisati vsi člani poslovodstva družba, kar pomeni solidarno odgovornost za vsebino letnega poročilo s strani vseh članov poslovodstva.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
