Informacijska pooblaščenka pri slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA) začela inšpekcijski postopek nadzora nad izvajanjem določb zakona o varstvu osebnih podatkov in vseh drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Vložila je zahtevo za oceno ustavnosti, v kateri izpodbija prvi, drugi in tretji odstavek 21. člena ZSOVA v delu, v katerem se nanašajo na spremljanje mednarodnih sistemov zvez. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi neskladje izpodbijanih določb z ustavo.
Kadar predlagateljica pri izvrševanju svojih pristojnosti ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepov, ki jih določa Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), jih mora kot pristojni državni organ tudi odrediti. Inšpekcijski ukrepi, ki so ji na voljo v 54. členu ZVOP-1, ji omogočajo, da zaščiti domnevno ogrožene človekove pravice oseb, ki jim je SOVA prisluškovala. Kadar pa predlagateljica pri izvrševanju svojih pristojnosti naleti na zakonske določbe, ki ji zaradi domnevnega neskladja z ustavo preprečujejo učinkovito zagotovitev varstva informacijske zasebnosti (38. člen ustave), lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti. Samo v tem primeru je informacijska pooblaščenka upravičena oseba za vložitev zahteve iz šeste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS).
Ustavno sodišče je ugotovilo, da v konkretnem primeru, ni bilo tako. Ugotovljeno je bilo, da je SOVA v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj telekomunikacijski priključek.
Spremljanje mednarodnih sistemov zvez, kot del obveščevalne dejavnosti SOVE, se lahko nanaša le na območje zunaj državnega območja Republike Slovenije in da gre za spremljanje zadeve in ne konkretnega posameznika. Navedeno stališče ustavnega sodišča pomeni, da se na podlagi izpodbijanih določb ZSOVA lahko spremljajo le komunikacije med dvema ali več tujimi telekomunikacijskimi priključki, pri čemer pa nadzor ne sme biti osredotočen na določljiv priključek. Ob takšni z ustavo skladni razlagi izpodbijane določbe predlagateljici niso mogle preprečiti, da izpolni svojo zakonsko nalogo nadzora nad pravilnim (torej tudi z ustavo skladnim) izvajanjem predpisov, ki urejajo obdelavo, varstvo ali iznos osebnih podatkov v tujino.
Ustavno sodišče meni, da predlagateljica ni izkazala, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga je vodila. S tem pa ni izkazana procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZSOVA. Zato je ustavno sodišče zahtevo zavrglo.
To je že drugi primer, ko se o vsebini ni odločalo, ker procesna predpostavka za odločanje o ustavnosti izpodbijane odločbe ni bila izpolnjena. Ustavno sodišče je zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 21. člena ZSOVA v obeh primerih zavrglo (glej odločbo U-I-216/07, z dne 4.10.2007, kjer je ustavno sodišče ravno tako zavrglo zahtevo predsednika vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti prvega odstavka 21. člena ZSOVA, ker je ocenilo, da glede na njegovo vsebino ne gre za položaj, v katerem bi moral predsednik Vrhovnega sodišča pri odločanju to določbo uporabiti. Zato ni bila izpolnjena procesna predpostavka za oceno njene ustavnosti).
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
