Zakonska ureditev naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 80. člena ustave, ker volivci, pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, volijo svoja predstavnika na drugačen in nepotrebno zapleten način kot vsi drugi državljani. Poleg tega naj bi sistem, ki se uporablja za pripadnike narodnih skupnosti (t.i.: Borda volilni sistem), silil volivca, da glasuje ne za enega kandidata, ampak za toliko kandidatov, kolikor se jih poteguje za poslansko mesto.
Sistem naj bi tudi omogočal manipulacije, zmagovalec naj bi bil v takem volilnem sistemu naključen, poleg tega pa je sistem zapleten, zato je veliko glasovnic neveljavnih.
Volilni sistem je v osnovi urejen v petem odstavku 80. člena ustave, ki določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Iz te določbe izhaja, da se poslanci volijo po proporcionalnem volilnem sistemu, razen dveh poslancev narodnih skupnosti.
Volilnega sistema za volitve poslancev narodnih skupnosti ustava ne ureja, temveč to prepušča zakonski ureditvi. Tako ZVDZ v drugem odstavku 74. člena določa, da volivec glasuje tako, da pred priimki in imeni kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1 naprej. Prednostni vrstni red kandidatov se točkuje. Za vsako prvo mesto se dodeli kandidatu toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Za vsako naslednje mesto se dodeli točka manj. Točke, ki jih dobi posamezni kandidat, se seštejejo.
Za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti je izvoljen tisti kandidat (prvi odstavek 96. člena ZVDZ), ki je dobil največje število točk v volilni enoti. Gre torej za t. i. Borda volilni sistem, za katerega je značilno, da omogoča izvolitev široko sprejemljivih kandidatov.
Ustavno sodišče razlaga, da po naravi stvari ni mogoče, da bi se tudi poslanca narodnih skupnosti volila po proporcionalnem volilnem sistemu, enako kot drugi poslanci državnega zbora.
Predstavnika narodnih skupnosti se volita vsak v svoji posebni enomandatni volilni enoti in iz same logike proporcionalnega sistema izhaja, da ni mogoče ene osebe voliti po načelu sorazmernosti.
Kadar se torej v volilni enoti kandidati potegujejo samo za en poslanski mandat, se take volitve nujno izvedejo po večinskem volilnem sistemu.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
