Namen sprejema ZDSPDČ je omejitev učinkov svetovne gospodarske krize in ohranitev delovnih mest, kar pomeni, da mora delodajalec v času prejemanja subvencije za delavce, ki so bili do prejema subvencije zaposleni za polni delovni čas, za katere je prejel subvencijo izpolnjevati tudi zakonsko zahtevane pogoje, kot so:
1. redno izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost,
2. ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov,
3. ne odreja nadurnega dela tem delavcem,
4. ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora.
Subvencija se delodajalcu dodeli na podlagi zahtevka za dodelitev subvencije, ki ga delodajalec vloži najkasneje do 30. septembra 2009 na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod). Na podlagi sklepa, na katerega ni možnost pritožbe, sklene delodajalec pogodbo o subvencioniranju s katero se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank, višino in način izplačila subvencije, čas prejemanja subvencije in tudi način spremljanja, poročanja ter nadzora nad izvajanjem prejemanja subvencije. Delodajalec v zahtevku predlaga tudi čas prejemanja subvencije, vendar se v skladu s 4. členom ZDSPDČ subvencija dodeli za skupaj največ 6 mesecev. V kolikor pa delodajalec krši zakonsko zahtevane pogoje v času prejemanja subvencije, pa se mu lahko pravica do pridobivanja subvencije odvzame in mora prejeto subvencijo oziroma njen ustrezni del vrniti.
Ves nadzor nad dodeljevanjem in izplačevanjem subvencij izvaja Zavod, ki ima pravico zahtevati vse podatke o delavcih za katere delodajalec prejema subvencijo, kar pomeni tako osebne identifikacijske podatke, kot tudi vsa plačila plač in prispevkov, ki jih delodajalec plačuje za njih.
Sredstva za subvencije zagotavlja proračun Republike Slovenije, o porabljenih sredstvih iz tega naslova pa mora vlada poročati dvakrat letno (po šestih in po dvanajstih mesecih) Državnemu zboru.
Že pred sprejetjem zakona so bile izrečene domneve o tem ali je res potrebno subvencionirati delodajalce, glede na to, da gre skrajšanje delovnega časa predvsem v škodo zaposlenih. Nedvomno bo ZDSPDČ dosegel svoj namen pri vseh tisti zaposlenih, kjer bo prišlo do dejanskega skrajšanja delovnega časa in časa prebitega na delu (npr. izmensko delo), velik dvom o upravičenosti subvencioniranja delodajalcev pa se postavlja pri vseh tistih zaposlenih, ki so bili že sedaj na delu več kot osem ur in jim bo ukrep skrajšanja delovnega časa prinesel le nižjo plačo ob enakem opravljenem delu. To pa seveda pomeni, da bo v takih primerih tovrstni ukrep racionalizacije izveden le na plečih zaposlenih.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
