c S

IZ SODNE PRAKSE: Izvršba po uradni dolžnosti

01.12.2008 V izvršilnem postopku za izterjavo stroškov kazenskega postopka je edina stranka dolžnik, ki mora povrniti tudi morebitne stroške, ki nastanejo tretjemu.

(okrajno sodišče, višje sodišče) V izvršbi po uradni dolžnosti zaradi izterjave v kazenskem postopku dolžniku določene povprečnine je sodišče izdalo sklep o izvršbi zoper osebo, katera je imela enako ime in priimek kot dolžnik, vendar je prišlo do pomote. Tretji je vložil ugovor in predložil podatke, da gre za pomoto v osebi in da sam ni dolžnik, hkrati pa je zahteval povračilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi stroški, ki so mu nastali z ugovorom tretjega. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je ugovoru tretjega ugodilo in sklep o izvršbi zoper njega razveljavilo ter dolžniku naložilo povračilo stroškov postopka.

V pritožbi je tretji navajal, da stroškov, ki so nastali po krivdi sodišča, ne bi smel nositi dolžnik, ampak država. Slednja je tretjega postavila v položaj, da je moral vložiti ugovor tretjega in dokazovati, da ni dolžnik v tem postopku, s čimer so mu nastali nepotrebni stroški. Z izpodbijanim sklepom je sodišče naložilo plačilo stroškov dolžniku, od katerega naj bi tretji moral terjati povračilo le teh, kar pa je popolnoma nesprejemljivo, saj dolžnik teh stroškov ni zakrivil, poleg tega pa je vprašanje, ali bo tretji te stroške od dolžnika sploh lahko izterjal, če še država ne more izterjati odmerjene povprečnine.

Obveznost dolžnika, da povrne tudi stroške postopka tretjega udeleženca temelji na določilu 5. odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in so navedbe tretjega zmotne v delu, ko meni, da bi moralo te stroške povrniti sodišče. V obravnavani zadevi gre namreč za izterjavo stroškov kazenskega postopka (povprečnine), ki se začne in vodi po uradni dolžnosti (2. odstavek 2. člena ZIZ).

Gre za enostranski izvršilni postopek, ki ima specifične lastnosti, ki uporabo nekaterih določb že pojmovno izključujejo. Sodišče prve stopnje ni upnik tovrstnega izvršilnega postopka, kot si to razlaga pritožnik, saj se ti postopki izpeljejo brez upnika. V njih je edina stranka dolžnik, ki mora zato povrniti stroške, ki so nastali tretjemu. Pritožbeno sodišče je pritožbo tretjega kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pripravil: Igor Cek, odvetnik


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.