Ali bi bilo “pošteno” omejiti višino bruto plače od katere se plačujejo prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje?
49. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) določa:
(1) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.
(2) Znesek najvišje pokojninske osnove določi in objavi zavod.
(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najvišje pokojninske osnove, če starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.
Smo ena redkih držav, katerih državljani plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje brez zgornje omejitve bruto plače, medtem ko so pokojnine omejene z štirikratnikom najnižje pokojninske osnove. Najvišje pokojninska osnova je v septembru letos znašala 1978,6 evra. Najvišja obvezna pokojnina ne presega 1500 evrov.
Kolikšna bi bila naša pokojnina, če bi jo privarčevali na osnovi vplačanih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje?
Spodnji graf prikazuje rezultate izračuna. Za različne višine neto plač smo izračunali pričakovane neto javne pokojnine. Za izračun javne pokojnine smo upoštevali faktor odmere pokojnine 78,25% (čeprav vemo, da za delovno dobo po letu 2000 znaša le 72,5%). V izračun smo vnesli tudi najvišjo pokojninsko osnovo v višini 1979 evrov. Rdeča črta prikazuje višino pričakovane javne pokojnine (po veljavnem sistemu med generacijskega financiranja) glede na povprečno posameznikovo neto plačo. Višina javne pokojnine je ne glede na višino vplačanih prispevkov omejena na 1500 evrov neto.
Pokojnino izračunano na osnovi kapitalizacije prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje prikazuje modra črta v grafu. Prispevke v višini 24,35% bruto plače smo preračunali v privarčevana sredstva po 38 letih varčevanja z 5% letnim donosom in ob upoštevanju 3% vstopne provizije. Iz zbranih sredstev smo izračunali dosmrtno rento ob upoštevanju konzervativnih aktuarskih predpostavk (tablice smrtnosti SLO2004 prilagojene na upokojitev leta 2020, donos v obdobju izplačevanja 3% letno, letni dvig pokojnine 3%, administrativni stroški izplačevalca 3%). Izračunano dosmrtno rento smo ustrezno obdavčili z dohodnino. Zelena črta prikazuje pokojnino na osnovi kapitalizacije prispevkov samo v višini zajamčenega donosa 2,4% letno.
Rezultat je glede na demografska gibanja pričakovan.
Ne glede na višino plače, bi bile privarčevane pokojnine znatno višje od pokojnin po sedanjem sistemu med generacijskega financiranja. Tudi v primeru doseganja samo zajamčenega donosa bi bile v povprečju 30% višje od sedanjih.
Sedanji sistem je še posebno »nepošten« do zaposlenih z neto plačo nad 1.500 evrov.
Omejitev višine javne pokojnine ni naša posebnost, vendar pa so praviloma navzgor omejene plače od katerih se plačujejo prispevki za javno pokojnino. Tu pa se razlikujemo od ostalih. Za odpravo »ne poštene« obremenitve višjih plač s pokojninskimi prispevki je potrebno tudi pri nas uvesti zgornjo omejitev bruto plače od katere se plačujejo navedeni prispevki. Simulacija, ki jo prikazuje spodnji graf kaže, da ta znaša 2700 evrov bruto (1580 evrov neto) mesečno.
Obseg »ne poštenih« prispevkov tako znaša 150 milijonov evrov letno. Ta prizadene 39.000 zaposlenih.
Sedanji sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je za aktivno generacijo finančno manj ugoden, izrazito »ne pošten« pa je do zaposlenih z višjimi plačami.
Za enakomernejšo porazdelitev bremena staranja prebivalstva je potrebno bruto plačo do katere se plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje navzgor omejiti. Simulacija kaže, da navedena meja znaša 2700 evrov bruto (1580 evrov neto) mesečno. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju znaša maksimalna premija, v skladu s 117. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2), davčno olajšavo 5,844% bruto premije in je navzgor omejena na 2526 evrov. Tudi tu je potrebno odpraviti absolutno omejitev (2526 evrov v letu 2008).
Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.