(okrajno sodišče) Sodišče je dovolilo izvršbo na podlagi verodostojno listine. Tekom postopka je upnik predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem plače, kar je sodišče dovolilo.
Dolžnik je zoper sklep sodišča o dovolitvi izvršbe na plačo vložil ugovor, v katerem je navajal, da bi moralo sodišče že pred izdajo izpodbijanega sklepa ustaviti izvršbo, saj so bili zato izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Izvršba je do izdaje izpodbijanega sklepa tekla le v okviru izvršilnega sredstva z rubežem dolžnikovih premičnih stvari, izvršitelj pa je obvestil sodišče, da upnik v roku enega leta od dneva prvega neuspešnega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža, iz česar sledi, da sodišče nikakor ne bi smelo izdati sklepa o dovolitvi nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. S tem je sodišče kršilo pravila postopka.
V 3. odstavku 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je določeno, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika sodišče dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe, še izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma na mesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zoper sklep, izdan v skladu s citirano zakonsko določbo, ima dolžnik ugovor kot edino pravno sredstvo (2. odstavek 9. člena ZIZ), vendar so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe.
Dolžnik vsebinsko ni podal takšnega ugovora, kot bi ga lahko zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, dolžnik namreč lahko z ugovorom zoper novo izvršilno sredstvo ugovarja le utemeljenost samega novo dovoljenega izvršilnega sredstva ali pa postopek dovolitve novega izvršilnega sredstva. Dolžnik se sicer v svojem ugovoru ne strinja z vodenjem izvršilnega postopka in z izdajo izpodbijanega sklepa in trdi, da bi sodišče moralo že veliko prej ustaviti izvršilni postopek, in da so podani vsi pogoji za njegovo ustavitev, iz česar izhaja, da dovolitev nadaljevanja izvršbe z novim sredstvom izvršbe, ni dopustno.
Sodišče glede dolžnikovih ugovornih navajanj pojasnjuje, da ZIZ v 88. členu določa pogoje, pod katerimi je mogoče izdati sklep o ustavitvi izvršbe, vendar sama izpolnitev pogojev (nepredlagan rubež s strani upnika v roku enega leta oziroma v roku treh mesecev od dneva prvega neuspešnega rubeža) nima procesnega učinka – šele sklep sodišča, s katerim se izvršilni postopek ustavi, ima za posledico konec izvršilnega postopka.
Sodišče je sklep o ustavitvi izvršbe z rubežem premičnin izdalo po tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje postopka z novim izvršilnim sredstvom, kar pomeni, da je predlog upnika pravočasen, čemu je sodišče sledilo in izdalo izpodbijani sklep. Zato dolžnik s takšnim ugovorom ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnega postopka.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
