Spremembe ZGD-1, ki so stopile v veljavo 23. julija 2008, lahko razčlenimo na spremembe v zvezi z:
1. računovodenjem
2. razvrščanjem družb
3. izdelavo letnega poročila gospodarske družbe in podjetnika,
4. posebnosti, ki veljajo za družbe s katerimi vrednostnimi družbami se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Tako kot do sedaj, morajo družbe in podjetniki, v skladu s 54. členom ZGD-1 voditi poslovne knjige na osnovah dvostavnega knjigovodstva in jih enkrat letno zaključiti v skladu z določbami ZGD-1 in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Novo je določilo, da je potrebno najmanj enkrat letno preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem – torej s pošteno vrednostjo.
Spremembe ZGD-1 določajo, da morajo odslej vse družbe pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo (prej je bil kontni okvir le priporočen), ki ga sprejme Slovenski inštitut in je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
S spremembami 55. člena so postavljena višja merila določanja velikosti majhnih, srednjevelikih in velikih družb, ki se izražajo z višino čistih prihodkov od prodaje in vrednostjo aktive, medtem ko merilo povprečnega števila zaposlenih ostaja nespremenjeno.
Mala družba je odslej tista, kjer:
povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov,
vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov.
Srednje velika družba pa je odslej tista družba, kjer:
povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 evrov,
vrednost aktive ne presega 17.500.000 evrov.
Posledično to pomeni, da so tudi nova merila, ki določajo:
1. revidiranje posamezne družbe (obvezno za vse srednje velike družbe),
2. izdelavo konsolidiranega letnega poročila (obvezno za družbe, ki so najmanj srednje velike in gre za skupino, kjer je najmanj ena družba podrejena drugi družbi).
Pri tem je potrebno posebej poudariti, da:
je razvrstitev na mikro, majhne, srednje in velike družbe velja na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja,
se razvrstitev na majhne družbe, uporablja tudi za mikro družbe,
so velike družbe banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev, in družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo.
Tako je družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejene družbe), dolžna pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
Družba je nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od pogojev:
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja, ali
4. če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
Pri tem velja, da nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20%, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila, razen če se z vrednostnimi papirji katere od družb trguje na borzi.
Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor in sicer v takšnem obsegu, ki je potreben, da revizor lahko preveri:
ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila,
izjavo o upravljanju družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na trgu, ki je po novem 70. členu ZGD-1, odslej obvezni sestavni del poslovnega poročila.
Posebnost pri določanju velikosti najdemo pri društvih, pri katerih je mejnik za določanje zavezanosti za revizijo, v skladu s 27. členom Zakona o društvih (ZDru-1), določen v višini 834.585 evrov prihodkov ali odhodkov v minulem koledarskem letu. Vsa društva, ki so imela navedeni obseg prihodkov ali odhodkov so zavezana reviziji računovodskih izkazov, od tega pa je tudi odvisna oddaja letnega poročila.
58. člen ZGD-1 dodatno določa, da morajo vsi gospodarski subjekti letno poročilo zaradi javne objave predložiti Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) in sicer:
v treh mesecih po koncu poslovnega leta oddajo letno poročilo majhne družbe in podjetniki, ter letnemu poročilu predložijo tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube,
v osmih mesecih po koncu poslovnega leta pa oddajo letna poročila srednje in velike družbe, ter družbe zavezane konsolidaciji računovodskih izkazov skupaj z revizorjevim poročilom.
Pri oddaji letnega poročila pa veljajo tudi druge posebnosti. Tako velja, da:
letnega poročila ni potrebno oddati samostojnim podjetnikom, ki vodijo poslovne knjige z upoštevanjem normiranih odhodkov,
družbe in podjetniki, ki so pred postopkom likvidacije ali stečaja, izdelajo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida zadnji dan pred začetkom tega postopka.
Navodila za oddajo letnega poročila statistiko so bila doslej objavljena v takoimenovanih metodoloških navodilih za oddajo letnih poročil različnih gospodarskih subjektov, ki jih vsako leto AJPES objavi v Uradnem listu skupaj z obrazci, šifranti in tehničnimi navodili za pravilno in pravočasno oddajo letnih poročil. Zakon in navodila omogočajo, da lahko majhni gospodarski subjekti in samostojni podjetniki oddajo letno poročilo za oba namena hkrati z hkratno oddajo obrazca IZJAVA, hkrati pa predpisujejo kdaj in katere obrazce ter vsebine je potrebno posameznim gospodarskim subjektom oddati.
Pri izdelavi letnega poročila je pomembno, da le-to predstavlja verodostojen prikaz poslovanja družbe in jasno vizijo vodstva, saj je vsebina letnega poročila pomembna ne le zaradi zakonskih določb, temveč je to tudi osebna izkaznica podjetja in temeljni dokument pri komuniciranju z vsemi deležniki (angl. »stakeholders«), oz. zainteresirano poslovno javnostjo (banke, dobavitelji, kupci, drugi).
V skladu s 60. členom ZGD-1 je obvezen obseg letnega poročila odvisen od velikosti družbe, kar pomeni, da mora zajemati pri srednjih in velikih družbah:
1) računovodsko poročilo, ki ga sestavljajo:
o bilance stanja,
o izkaza poslovnega izida,
o izkaza denarnih tokov,
o izkaza gibanja kapitala,
o priloge s pojasnili k izkazom, in
2) poslovno poročilo.
Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu in podjetnikov, je sestavljeno vsaj iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, in priloge s pojasnili k izkazom.
Pri tem velja omeniti novi 60.a člen ZGD-1, ki na novo določa, da morajo letno poročilo in vse njegove sestavne del podpisati vsi člani poslovodstva družba, kar pomeni, da tudi vsi člani poslovodstva solidarno odgovarjajo za izdelavo in vsebino letnega poročila.
Srednje veliki in veliki gospodarski subjekti, ki so zavezani reviziji ali konsolidaciji računovodskih izkazov, pa morajo za namene javne objave izdelati letno poročilo v širšem obsegu in ga skupaj z revizorjevim poročilom posredovati AJPES do konca meseca avgusta.
Letno poročilo teh gospodarskih subjektov je sestavljeno najmanj iz:
1) Poslovnega poročila
2) Računovodskega poročila.
Poslovno poročilo ponavadi obsega:
Splošne podatke o družbi in skupini, ki zajema:
o Predstavitev družbe in dejavnosti,
o Ključne dosežke
o Vizijo in strategijo družbe
o Ključne načrte družbe
Poročilo nadzornega sveta in predlog sklepov skupščini,
Analizo poslovanja, ki zajema:
o Ključne kazalce poslovanja družbe
o Analizo panoge
o Prodaja in trženje
Poročilo o trajnostnem razvoju, ki zajema poročilo ravnanja v okolju in v zvezi z okoljem, sponzoriranje in doniranje
Poročilu o ukrepih za varovanje pred tveganji.
Računovodsko poročilo, pa zajema najmanj:
Računovodske izkaze kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala,
Pojasnila in razkritja k izkazom.
Pri sestavi računovodskega dela letnega poročila morajo vse družbe, poleg vseh pojasnil, ki so bile do sedaj zahtevane v 69. členu ZGD-1, razkriti tudi razkritja glede izpostavljenosti tveganju iz naslova:
1. razkritij operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, so pa tveganja in koristi, ki iz njih izhajajo pomembna za oceno finančnega stanja družbe,
2. razkritij transakcij družbe s povezanimi osebami (v skladu z definicijo povezane osebe po MSRP), če so transakcije pomembne za oceno finančnega stanja družbe in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.
Letnemu poročilu se predloži tudi predlog za uporabo bilančnega dobička ter revizijsko poročilo, ki mora vsebovati poleg uvoda in opisa namena ter obsega revidiranja tudi revizijsko mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno, ali računovodsko poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja, v skladu z ustreznim računovodskim okvirom poročanja, na osnovi česar je mnenje revizorja lahko brez pridržkov, mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje, oziroma, če revizor mnenja ne more izraziti, izjavo mnenja zavrne.
Revizija letnega poročila mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano letno poročilo ali revidirano konsolidirano letno poročilo predložiti organu družbe, pristojnemu za sprejetje tega poročila, skupaj z revizorjevim poročilom najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila.
Revizor je odgovoren družbi in delničarjem ali družbenikom družbe za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil o revidiranju,. Revizor je odgovoren za škodo iz prejšnjega stavka do višine 150.000 evrov za majhne kapitalske družbe, do višine 500.000 evrov za srednje kapitalske družbe in do višine 1.000.000 evrov za velike kapitalske družbe. Omejitev odškodninske odgovornosti po prejšnjem stavku ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
Prav tako velja opozoriti na določila 686. člena ZGD-1, ki določa plačilo globe od 6.000 do 40.000 evrov, s katerim se kaznuje družba, če:
letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila ne sestavi v zakonitem roku,
letno poročilo ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin,
letno poročilo ni podpisano s strani vseh članov poslovodstva
letno poročilo ni predloženo AJPES v zakonitem roku.
Prav tako se za navedene prekrške kaznuje tudi odgovorna oseba družbe in sicer s plačilom globe od 300 do 4.000 evrov.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
