(okrožno sodišče) Tožnik je vložil tožbo zaradi razveljavitve kupoprodajne pogodbe, ki jo je za nepremičnino sklenila prva toženka kot njegova nekdanja žena s drugim tožencem kot tretjo osebo in v času, ko je med nekdanjima zakoncema potekal postopek o ugotovitvi obsega in deležev na skupnem premoženju. Drugi toženec se je kot lastnik vpisal v zemljiško knjigo. Ker je prva toženka razpolaga s skupnim premoženjem brez tožnikovega soglasja, je slednji s tožbo zoper pogodbenika zahteval razveljavitev prodajne pogodbe.
Toženca sta v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je bila prva toženka v času prodaje izključna zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine. Določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) o razpolaganju s skupnim premoženjem pa se nanašajo na zakonca, kar pa prva toženka in tožnik v času sklepanja pravnega posla nista bila, saj sta bila že skoraj deset let razvezana. Sama zaznamba spora po oceni drugo tožene stranke ne predstavlja takega bremena, da razpolaganje z nepremičnino ne bi bilo dovoljeno, sama pa ni mogla vedeti, da bi bila sporna nepremičnina lahko predmet skupnega premoženja.
Tožnik je zoper prvo toženko vložil tožbo zaradi ugotovitve solastninskega deleža na skupnem premoženju, med drugim tudi na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje med toženima strankama. V času odločanja sodišča je že bilo pravnomočno ugotovljeno, da ima tožnik solastniški delež na tej nepremičnini iz naslova skupnega premoženja. Prva toženka kot nekdanja žena tožnika je s to nepremičnino kot skupnim premoženjem razpolagala in prenesla lastninsko pravico na drugo toženo stranko kot kupca.
V skladu s 1. odstavkom 52. člena ZZZDR skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Res, da sta bila v času sklenitve sporne prodajne pogodbe tožnik in prva toženka že razvezana, vendar njuno skupno premoženje še ni bilo razdeljeno in o tem je tekel sodni postopek, tako da ugovora v tej smeri ni mogoče upoštevati. Varnost pravnega prometa narekuje ureditev, ki dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal.
Tožnik je torej aktivno legitimiran, da v skladno z 52. členom ZZZDR izpodbija veljavnost pravnega posla, ki sta ga sklenili toženi stranki, ne more pa uveljavljati njegove ničnosti. V 54. členu ZZZDR je uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev. Tožnik se z razpolaganjem prve toženke ni strinjal, poleg tega pa je slednja vedela, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje, saj je o tem tekel sodni postopek. Zahtevek na izpodbojnost pa ne more biti utemeljen proti dobrovernemu kupcu, ki je zaupal v zemljiško knjigo.
V zemljiški je bil zaznamovan spor o ugotovitvi obsega in deležev na skupnem premoženju med tožnikom in prvo toženko, pri čemer sama zaznamba spora res ne pomeni, da z nepremičnino ni mogoče razpolagati, nedvomno pa vpliva na dobro vero kupca. V kolikor se drugi toženec pred sklenitvijo posla v zemljiški knjigi ni pozanimal o stanju nepremičnine, je s tem opustil povprečno skrbnost, ki se pričakuje v pravnem prometu.
Očitno je, da je bil kupec z zaznambo spora seznanjen, povprečna skrben kupec pa bi se moral pozanimati za kakšno vrsto spora gre, posledično mu ne bi moglo ostati neznano, da sporna nepremičnin lahko predstavlja skupno premoženje. Ker so podani pogoji za izpodbojnost pravnega posla skladno z določbo 94. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi z določbo 52. člena ZZZDR, zato jo je sodišče razveljavilo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.