Postopek osebnega stečaja je urejen v 5. poglavju - stečajni postopki, oddelku 5.11. - postopek stečajnega postopka. Pravila o postopku osebnega stečaja se uporabljajo za stečaj fizične osebe, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, za podjetnika, samozaposlene osebe in potrošnika, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če v RS prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v Sloveniji.
Enako kot stečajni postopek nad pravno osebo se tudi postopek osebnega stečaja vodi zaradi sorazmernega in hkratnega plačila terjatev vseh upnikov, postopek pa se vodi proti insolventnemu dolžniku. Namen osebnega stečaja je poplačilo vseh upnikov stečajnega dolžnika v enakih delih. Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka (382. člen).
Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek stečajnega postopka, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja (384. člen). Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji in sicer:
- dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
- dolžnik ne more brez soglasja sodišča najeti kredita, posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa ter se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
V stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika upravitelj in ga tudi zastopa. Preko posebnega denarnega računa sprejema vplačila ter opravlja izplačila (388. člen), pri čemer sme opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov, nadzira pa tudi, ali izplačevalec stalnih prejemkov (npr. plače, pokojnine itd.) ravna po sklepu o izterjavi.
Stečajni dolžnik lahko kadarkoli do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane (398. člen). Da stečajni dolžnik te možnosti ne bi zlorabil, zakon določa, da se obveznost ne more odpustiti, če:
1. je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
2. je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
3. so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,
4. je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje v katerem mora stečajni dolžnik izpolniti obveznosti, kot so npr. izpolnjevanje obveznosti do delodajalca oz. če ni zaposlen, si mora prizadevati, da najde zaposlitev ipd.. To obdobje ne sme biti krajše od dveh in daljše od petih let, pri določitvi dobe pa sodišče upošteva starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost. Proti sklepu o začetku postopka za odpust obveznosti je dovoljen ugovor (400. člen in naslednji).
Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen (407. člen). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti (409. člen).
O odpustu obveznosti se vodijo posebne evidence, ki jih podrobneje ureja Pravilnik o vodenju evidence o odpustu obveznosti in pošiljanju obvestil glede vodenja te evidence. Evidence se vodijo izključno z namenom preverjanja procesne ovire za vodenje novega postopka odpusta, vodi pa jih ministrstvo za pravosodje. Pravilnik natančneje določa, kateri podatki se vodijo v evidenci, način pošiljanja obvestil sodišč glede postopkov odpusta obveznosti ter izbris sklepa iz evidence.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
