Pranje denarja je kaznivo dejanje, katerega bistvo je prikrivanje nezakonite narave ali izvora premoženjske koristi, ponavadi pridobljene s storitvijo kaznivega dejanja (davčno utajo, trgovino z mamili, prometom z orožjem, korupcijskimi kaznivimi dejanji, goljufijo ipd.). Končni cilj pranja denarja je postopna vključitev »opranega« denarja ali premoženja v kriminalno dejavnost (obstoječo ali novo), oziroma v običajne poslovne tokove, ki so sestavni del zakonite poslovne dejavnosti.
V nasprotju s pranjem denarja, pri katerem je predmet prikrivanja ponavadi nezakonito pridobljeno premoženje, so pri financiranju terorizma sredstva, ki so namenjena za izvedbo terorističnega dejanja ali za uporabo teroristom, lahko zakonitega (osebni dohodek, dobiček, humanitarna in sponzorska sredstva ipd.) kot tudi nezakonitega izvora (sredstva pridobljena s kaznivim dejanjem).
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT) določa vrsto zavezancev, ki so dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pred oziroma pri ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. V skladu z določbami 4. člena ZPPDFT morajo, poleg finančnih institucij, izvajati navedene ukrepe tudi:
• revizijske družbe in samostojni revizorji,
• izvajalci računovodskih storitev,
• izvajalci storitev davčnega svetovanja,
• odvetniki in odvetniške družbe,
• notarji.
Vsi zavezanci za izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma morajo poleg osnovnih postopkov, ki jih že redno izvajajo, dodatno ugotavljati tudi tveganje, ki ga opredeljuje verjetnost zlorabe zavezančeve dejavnosti ali poslovnega razmerja za pranje denarja in financiranje terorizma ter izvajati naloge, ki jih konkretizirajo podzakonski akti in zajemajo:
1. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke, ki se nanaša na enostavno in nedvomno potrditev identitete stranke,
2. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad),
3. imenovanje pooblaščenca in njegovega namestnika ter zagotovitev pogojev za njihovo delo,
4. redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev in zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog,
5. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,
6. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje predpisanih evidenc,
7. izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah,
8. izvajanje drugih nalog in obveznosti.
Pri določanju ocene tveganosti določene stranke, poslovnega razmerja, finančnega instrumenta ali transakcije za odkrivanje suma zavezanci upoštevajo kriterije:
1. vrsto, poslovni profil in strukturo stranke, kot je statusna oblika in jasna lastniška struktura, posedovanje vseh potrebnih dovoljenj za delovanje stranke;
2. geografsko poreklo stranke, predvsem opredelitev do tveganosti držav zaradi nespoštovanja in nesodelovanja pri izmenjavi podatkov, tveganosti trgovanja z orožjem, mamili in belim blagom ali državi, ki je znana kot finančni raj oziroma off-shore center;
3. naravo poslovnega razmerja, finančnega instrumenta ali transakcije, ki vključuje veliko gotovinskih in čezmejnih transakcij, poslovanje preko tretjih oseb in s prikritimi lastniki;
4. pretekle izkušnje zavezanca s stranko, še posebej v zvezi z izrečenimi ukrepi Urada v preteklosti, ko je Urad že zahteval podrobnejši pregled stranke in izrekel ukrepe.
Vsi ponudniki svetovalnih storitev so zavezani, da obvestijo Urad takoj ko katera oseba išče pri njih nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma in sicer odvetniki še isti dan, računovodsko – davčni svetovalci pa najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet, ne glede ali je bila transakcije tudi izvedena. Podrobnejša navodila, poti in obrazce poročanja določa Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
97. člen ZPPDFT opredeljuje kršitve revizijske družbe, samostojnega revizorja ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja in tako se z globo od 12.000 do 120.000 evrov za prekršek kaznuje revizijska družba ali samostojni revizor, če opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v zvezi s stranko ali okoliščinami revidiranja obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma in če Uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči podatkov, da je stranka pri njih iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma.
Nabor prekrškov odvetnikov in notarjev je širši, saj so le-ti lahko kaznovani že, če ne sestavijo seznama indikatorjev ugotavljanja tveganosti stranke, ustreznega izobraževanja zaposlenih, vzpostavijo ustreznih notranjih kontrol ali Uradu ne sporočijo podatkov o svojem pooblaščencu. Najstrožje kazni določa 98. člen ZPPDFT, ki določa plačilo globe od 12.000 do 120.000 evrov za prekršek odvetnika, odvetniške družbe ali notarja, če:
- v okviru pregleda stranke ne pridobi vseh predpisanih podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov,
- ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, oziroma predpisanih podatkov ne pridobi na predpisani način,
- Uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne sporoči, da v zvezi z neko transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma določeno osebo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja ali da je stranka pri njem iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma,
- Uradu ne sporoči gotovinskih transakcij, ko v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,
- ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije deset let po tem, ko je ugotovil in preveril istovetnost stranke.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
