(okrajno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je obdolženega oprostilo obtožbe, da naj bi z grdim ravnanjem prizadel telesno oziroma duševno celovitost drugega s tem, da naj bi oškodovanko prijel za lase, jo vlekel proti izhodnim vratom in jo nato skozi njih porinil ter jo tako fizično in duševno prizadel, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena Kazenskega zakonika (KZ). Element očitanega kaznivega dejanja je tudi nastanek posledice, katera se kaže v prizadeti telesni ali duševni celovitosti oškodovanca. Takšna prizadetost je lahko fizična (npr. praske, izpuljeni lasje, odrgnine), ki še ne pomeni lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ.
V obtožnem predlogu nobena izmed posledic ni opisana, zato v opisu dejanja niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja. Po oceni sodišča prve stopnje namreč ne zadošča, da so v opisu navedeni le abstraktni znaki kaznivega dejanja, te je potrebno tudi konkretno opisati. Za odločitev sodišča je pravno relevantno le konkretno opisano kaznivo dejanje v obtožnem predlogu, torej historični dogodek, ki vsemi konkretno opisanimi znaki kaznivega dejanja, ki jih KZ predpisuje le abstraktno. V obtožnem predlogu posledice niso opisane, zato je sodišče zavrnilo vse dokazne predloge in obdolženega oprostilo obtožbe.
Državni tožilec je v pritožbi navajal, da so nastale posledice z opisanim dejanjem (obdolženi naj bi oškodovanko prijel za lase, vlekel in porinil skozi vrata, s tem pa duševno in telesno prizadel) v zadostni meri izražene ter kakršnakoli dodatna konkretizacija ni potrebna. Če nekdo drugega vleče za lase, s tem prizadene njegovo telesno celovitost, pri čemer ni potrebno, da bi bila prizadetost izražena navzven z vidnimi poškodbami. Oškodovanka pa je bila ob tem ravnanju tudi duševno prizadeta, ni pa potrebno pojasnjevati občutkov, ki jih je doživljala (strah, razburjenje, razočaranje).
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da v obtožnem predlogu opisano ravnanje, ko naj bi obdolženec oškodovanko prijel za lase in jo vlekel proti vratom, nato pa jo skozi njih porinil, v zadostni meri konkretizira zatrjevane posledice ter dodatna konkretizacija ni potrebna. Opis dejanja kot ga vsebuje obtožni predlog namreč po naravi stvari vsebuje tudi navedbo, da je obdolženec prizadejal telesno in duševno celovitost oškodovanke, saj si ni mogoče predstavljati, da bi, glede na uporabljen način ter del telesa, v katerega naj bi obdolženec posegel, ne prišlo do zatrjevane prizadetosti.
Obtožni predlog tudi sicer vsebuje očitek, da je obdolženec s takim načinom oškodovanko fizično in duševno prizadel. V obravnavanem primeru predstavlja abstraktni in konkretni del opisa obtožnega predloga celoto ter je nastanek posledice dovolj konkretno opredeljen že v abstraktnem delu, natančnejša konkretizacija pa sodi v obrazložitev sodbe. Ker je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je bilo potrebno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.