(okrajno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku dovolilo izvršbo tudi na dolžnikovo nepremičnino z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in sicer pod pogojem, da bo na podlagi s strani upnika že vloženega zemljiškoknjižnega predloga prišlo do vknjižbe lastninske pravice na ime dolžnika.
Dolžnik je v ugovoru navajal, da je sodišče ravnalo nezakonito, ko je svojo odločitev oprlo na zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice na ime dolžnika, ki ga je vložil upnik in o katerem v trenutku izdaje sklepa o izvršbi sploh še ni bilo odločeno. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo, ker v trenutku odločanja o ugovora v zemljiškoknjižnem postopku še ni bilo pravnomočno odločeno, da bi bil predlog zavrnjen, sklep o izvršbi pa v tem delu velja le v primeru, da bo sklep o vpisu pravnomočen, sicer pa ne.
Dolžnik je v pritožbi navajal, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz povsem napačne hipoteze, da naj bi prišlo do zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice na ime dolžnika. Vpis na ime slednjega je bil že v času odločanja o ugovoru zavrnjen, lastninska pravica na nepremičnini pa se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, zaradi česar sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini, last tretje osebe.
Sodišče ne more pogojno dovoliti izvršbe, saj je to v nasprotju z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki takšne izvršbe ne pozna, prav tako pa tudi v nasprotju z določili Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki jasno določa vrstni red vpisov. Upnik bi moral vložiti tožbo na vpis lastninske pravice in ime dolžnika. Sodišče prve stopnje je nesprejemljivo preverjalo lastništvo nepremičnine tako, da je vpogledalo zemljiškoknjižni predlog, pri čemer je bil ta vložen zgolj z namenom, da je upnik dosegel publicitetni učinek.
Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo. 6. točka 16. člena ZIZ določa, da sklep o izvršbi označuje sklep, s katerim je v celoti ugodeno predlogu za izvršbo, ter sklep, s katerim je predlog za izvršbo zavrnjen. Ko sodišče odloča o izvršilnem predlogu, ima torej dve možnosti: da mu ugodi (v celoti ali deloma) ali pa, da ga zavrne. Možnosti, da bi se izvršba dovolila pod določenim pogojem, ZIZ ne predvideva. Prav to pa je storilo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi: dovolilo je izvršbo na nepremičnine dolžnika pod pogojem, da se pri tej nepremičnini opravi vknjižba na podlagi že vloženega zemljiškoknjižnega predloga na dolžnikovo ime.
Pravilnost zaključka, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, pa še dodatno potrjuje tudi določba 168. člena ZIZ, 3., 4. in 5. odstavek tega člena urejajo situacije, ko pri nepremičnini, na kateri se predlaga izvršba, dolžnik še ni vpisan kot lastnik. Če upnik predloži za vpis na dolžnikovo ime primerno listino, opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti, če pa upnik takšne listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika. V obeh primerih pa se skladno s 6. odstavkom 168. člena ZIZ izvršilni postopek nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu.
Z drugimi besedami to pomeni, da izdaja sklepa o izvršbi zgolj na podlagi vloženega zemljiškoknjižnega predloga oziroma pod odložnim pogojem, ni dopustna. Na to dolžnik pravilno opozarja, zato je bilo treba njegovi pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep delno spremeniti (3. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se ugovoru ugodi glede izvršilnega sredstva z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, sklep o izvršbi v tem obsegu razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
