Ustavno sodišče lahko do končne odločitve, zadrži izvrševanje izpodbijanih določb predpisov, če bi zaradi njihovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale.
Pri presoji konkretnega primera, je ustavno sodišče tako ugotovilo, da so posledice, ki lahko nastanejo z izvrševanjem izpodbijanih prvega odstavka 30. člena ZZVZZ in 1. točke drugega odstavka 138. člena Pravil, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb v delu, ki se nanaša na življenje otroka v skupnem gospodinjstvu.
Otrokovemu pričakovanju, da bosta za njegovo življenje in zdravje enako skrbela oba starša, čeprav ne živita skupaj, postavlja nasproti manjšo težavnost pri izvajanju pravice do začasne odsotnosti z dela in nadomestila plače. Za odkrivanje in odpravljanje morebitnih nepravilnosti pri uresničevanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so v ZZVZZ in Pravilih že določeni mehanizmi. Zato nosilcu zavarovanja ne more nastati nepopravljiva škoda.
Zadržanje izvajanja prvega odstavka 30. člena ZZVZZ in 1. točke 138. člena Pravil pomeni, da tistemu od staršev, ki z otrokom ne živi na istem naslovu oziroma v skupnem gospodinjstvu, zahtevek za nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela ne more biti zavrnjen zgolj iz tega razloga.
Ustavno sodišče meni, da če okoliščine posameznega primera to zahtevajo, lahko otrokov izbrani zdravnik pridobi mnenje tistega od staršev, pri katerem otrok živi oziroma odobri nego otroka v gospodinjstvu tistega od staršev, ki nego nudi.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.