Po novem ne bo več omejeno število oseb, ki lahko pridobijo soglasje ministrstva za pravosodje, če želijo opravljati dejavnost brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta iz 25. člena ZBPP ter brezplačno pravno svetovanje iz prve alinee prvega odstavka 26. člena istega zakona. Soglasje tako lahko pridobi vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 29. člena zakona.
Pravilnik natančno določa katerim pogojem morajo ustrezati prostori in oprema, kjer se bo izvajala brezplačna pravna pomoč (4. člen). Izvajalci brezplačne pravne pomoči morajo imeti poleg pisarne, ki vsebuje opremo za pisarniško poslovanje in prostor za sprejem strank, tudi čakalnico in sanitarije. Določeni so minimalni tehnični pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prostori glede dostopnosti, vzdrževanja, mikroklimatskih razmer, višine in velikosti. Izvajalec brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) mora glede prostorov izkazati lastninsko pravico ali imeti sklenjeno najemno pogodbo za najmanj tri leta. Prav tako pravilnik določa pogoje, ki se nanašajo na ureditev pisarne in opreme oseb (6. člen).
Izvajalci bpp dokazujejo izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme na podlagi dovoljenja pristojnega organa o uporabi prostorov za poslovno dejavnost ali s pregledom prostorov, ki ga pred izdajo soglasja opravi pristojna služba ministrstva.
Minister za pravosodje mora odločiti o soglasju v tridesetih dneh od prejema mnenja pristojne službe, ki mora v tridesetih dneh od vložitve vloge izvajalca bpp z ustreznimi dokazili preveriti podatke iz vloge. Minister lahko tudi odvzame soglasje za izvajanje bpp, če se izkaže, da izvajalec ne izpolnjuje več pogojev oziroma opravlja dejavnost dajanja bpp nestrokovno (13. člen).
Izvajalci, ki pridobijo soglasje, se vpišejo v register, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje (11. člen). Podatki v registru so javni in jih sme vsakdo pregledovati. Listine, ki so bile podlaga za vpis v register ter izpis iz registra pa lahko zahteva samo kdor izkaže pravni interes, torej mora izkazati, da dokumente potrebuje zaradi varovanja svojih neposrednih osebnih koristi.
Osebe, ki dajejo bpp, so upravičene do plačila v polovični višini, ki je določena za posamezno storitev v odvetniški tarifi ob predložitvi evidence o bpp (drugi odstavek 16. člena).
Pravilnik ureja tudi nadzor nad izvajanjem bpp, ki ga izvaja posebna komisija ministrstva, in sicer redni nadzor poteka najmanj enkrat letno, izredni nadzor pa ob vsakem sumu neustreznega delovanja osebe, ki izvaja bpp. Komisija preverja predvsem kako se izvaja bpp, vso dokumentacijo, ki se nanaša na opravljanje bpp, preverja, če so še izpolnjeni pogoji, ki so potrebni za pridobitev soglasja o delovanju ter nadzira finančno poslovanje.
Po pregledu komisija sestavi zapisnik, ki je podlaga za kasnejše poročilo komisije, v katerem se ministru za pravosodje lahko predlaga tudi odvzem soglasja o izvajanju bpp.
Pravilnik določa tudi najnižjo zavarovalno vsoto, ki jo mora imeti izvajalec sklenjeno z zavarovalno pogodbo z zavarovalnico za škodo pri svetovanju, in sicer znaša 50.000 evrov letno.
Pripravila: Maruša Drolec
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
