Zavezance za poročanje in vodenje posebnih evidenc opredeljuje 3. člen ZPFOLERD, ki natančno določa razmejevanje med organi oblasti, javnimi podjetji in javnimi kreditnimi institucijami, kjer imajo organi oblasti prevladujoč vpliv ter proizvodnimi javnimi podjetji, kjer delež proizvodne dejavnosti predstavlja 50 ali več odstotkov vseh prihodkov od prodaje.
Med proizvodne dejavnosti zakon umešča dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v področje C - Predelovalne dejavnosti, oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, ali oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, ki spada na področje E - Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki; Saniranje okolja.
Posebne zahteve se nanašajo tudi na podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami ter podjetja za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Med zavezance za poročanje ne sodijo:
javna podjetja in izvajalci s posebnimi pravicami ali pooblastilom, ki v letu 2007 niso dosegli 10 milijonov evrov prihodkov,
Banka Slovenije;
javne kreditne institucije pri poročanju o depozitih javnih sredstev, ki so jih organi oblasti vložili pod običajnimi tržnimi pogoji.
5. člen ZPFOLERD zahteva vzpostavitev preglednih evidenc o transakcijah javnih sredstev med organi oblasti in javnimi podjetji, ki bo nadzirala Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki se nanašajo pretežno na:
poravnavo izgub iz poslovanja;
zagotovitev kapitala;
nepovratna sredstva (subvencije, dotacije in podobno) ali posojila pod ugodnimi pogoji;
podeljevanje finančnih prednosti z odpovedjo dobičku ali izterjavi zapadlih dolgov (na primer z odpisom terjatev);
odpoved običajnemu nadomestilu za uporabo javnih sredstev;
povračila za finančne obveznosti, ki jih naložijo organi oblasti.
To pomeni, da morajo organi oblasti in drugi (posredni) dajalci javnih sredstev pred vsako dodelitvijo javnih sredstev pravnim osebam preveriti, ali jih dodeljujejo javnim podjetjem in o izvedenih transakcijah javnim podjetjem poročati AJPES v 15 dneh od nastanka poslovnega dogodka, javna podjetja pa morajo o dejanski uporabi prejetih javnih sredstev poročati AJPES v roku 15 dni po uporabi prejetih javnih sredstev, preko spletne aplikacije na spletnem mestu AJPES.
Organi oblasti in javna podjetja morajo dokumentacijo, ki vsebuje podatke o finančnih odnosih med organi oblasti in javnimi podjetji, ter podatke v evidencah o transakcijah hraniti najmanj pet let po koncu obračunskega leta, ko so bila javna sredstva dodeljena javnim podjetjem Izjemo pri tem predstavljajo finančni odnosi med organi oblasti in javnimi podjetji, katerih letni čisti prihodek v dveh obračunskih letih pred obračunskim letom, v katerem so bila javna sredstva odobrena ali uporabljena, znaša manj kot 40 milijonov evrov, oziroma javnimi kreditnimi institucijami, katerih bilančna vsota znaša manj kot 800 milijonov evrov.
ZPFOLERD določa posebne poročevalske zahteve javnim podjetjem v proizvodnih dejavnostih, ki so del skupine javnih podjetij in katerih čisti prihodki od prodaje oziroma konsolidirani čisti prihodki od prodaje v zadnjem obračunskem letu presegajo 250 milijonov evrov, ki morajo AJPES sporočiti podatek o višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje za posamezno obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31. december posameznega leta ali pred tem datumom, če obračunsko obdobje ni enako koledarskemu letu, do konca meseca februarja v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena ZPFOLERD.
Javna podjetja v proizvodnih dejavnostih morajo pripraviti letno poročilo in letne računovodske izkaze ter konsolidirano letno poročilo in konsolidirane letne računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2006) in določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o pripravi letnega poročila, vključujoč vsa zahtevana pojasnila h (konsolidirani) bilanci stanja in (konsolidiranemu) izkazu poslovnega izida, navedbo računovodske politike, izjave direktorjev, poročila o dejavnosti in področna poročila, navedbe o vsebini izvedenih skupščin in vse druge ustrezne podatke in konsolidacijo po dejavnostih (na ravni oddelkov SKD).
ZPFOLERD posebej zahteva poročilo po posameznih javnih proizvodnih podjetjih v skupini in skupini kot celoti o:
1. vseh dokapitalizacijah ali drugih pridobitvah sredstev, ki so po svoji naravi podobna trajnemu kapitalu, z navedbo:
- načina pridobitve,
- zneska, ki ga je zagotovila država in drugi organi oblasti
- zneskov, ki so jih zagotovila javna podjetja - matična podjetja ali druga javna podjetja iz iste skupine podjetij ali izven nje
- odnosa med financerjem in prejemnikom sredstev;
2. nevračljivih donacijah ali donacijah, ki so vračljive le v nekaterih okoliščinah;
3. dodeljevanju posojil podjetjem, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, z navedbo obrestnih mer in drugih pogojev posameznega posojila ter načinom zavarovanja, če je zavarovano;
4. prejetih poroštvih organov oblasti za posojila, z navedbo pogojev posojil in stroškov javnega podjetja za takšna poroštva;
5. izplačanih dividendah in zadržanih dobičkih;
6. drugih oblikah državnih intervencij, predvsem odpisih obveznosti (do države in drugih organov oblasti);
7. vseh transakcijah znotraj posamezne skupine in med različnimi skupinami javnih proizvodnih podjetij ter transakcijah, opravljenih neposredno med javnimi proizvodnimi podjetji in organi oblasti.
III. poglavje ZPFOLERD določa pregledno evidentiranje transakcij izvajalcev s pooblastilom ali pravico, ki morajo ločeno po posameznih izvajanih dejavnostih zagotoviti:
ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo na podlagi dodeljenih izključnih ali posebnih pravic oziroma pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena;
razporejanje odhodkov in prihodkov dosledno na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti na podlagi objektivno opravičenih sodil, ki temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva in se dosledno uporabljajo iz obdobja v obdobje;
jasno določena sodila razporejanja prihodkov in dohodkov, ki so navedena v pojasnilih k računovodskim izkazom za ločeno prikazovanje sredstev in stroškov ločeno za izvajanje dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti naslednjih gospodarskih kategorij:
o opredmetenih osnovnih sredstev,
o amortizacije in prevrednotovalnih stroškov,
o zalog,
o dolgoročno odloženih prihodkov oziroma obveznosti za sredstva,
o dobiček oziroma presežek prihodkov nad odhodki ali izgubo oziroma presežek odhodkov nad prihodki
o učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov,
o čiste prihodke od prodaje,
o prejeta javna sredstva.
Objektivno opravičenost sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, pred začetkom njihove uporabe preveri revizor v skladu z Zakonom o revidiranju (ZRev-2), ki o svojih ugotovitvah poroča v posebnem poročilu. Sodila se uporabljajo dosledno iz obdobja v obdobje, ob spremembi pa jih mora ponovno pregledati revizor. Merila za oblikovanje sodil in oblika posebnega poročila revizorja o objektivni opravičenosti sodil sprejme Ministrstvo za finance na predlog Inštituta za revizijo.
Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora oblikovati za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti poslovnoizidni mesti ali poslovnoizidna mesta. Za vsako poslovnoizidno mesto ugotavlja prihodke ter na njem nastale in njemu prisojene stroške. Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po njihovem pripoznanju mora izvajalec s pravico ali pooblastilom uporabljati model nabavne vrednosti, pri čemer mora upoštevati tudi vse posebnosti.
Letno poročilo javnega podjetja (izvajalca) s pravico ali pooblastilom mora poleg določil slovenskih računovodskih standardov in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) vsebovati še naslednje podatke in pojasnila k računovodskim izkazom:
1. pregled porabe prejetih javnih sredstev po namenih;
2. prikaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljenega na dela, ki izhajata iz opravljanja dejavnosti splošnega pomena in iz drugih dejavnosti;
3. prikaz sodil, v skladu s katerimi so na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki;
4. podbilanci stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti, če podjetje ocenjuje, da sta pomembni za sprejemanje poslovnih odločitev;
5. pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti na datum bilance stanja,
6. izkaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljen na izkaza poslovnega izida dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti.
AJPES je odslej zadolžen za vzpostavitev in vodenje registra javnih podjetij in registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili, vodenje in spremljanje poslovanja teh podjetij, nadzor ter poročanje Ministrstvu za finance in sicer vsako leto do 15. marca o poslovanju v preteklem letu. Na podlagi tega poročila Ministrstvo za finance poroča do 31. marca Evropski komisiji.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.