Direktiva št. 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode bi morala biti v slovenski pravni red prenešena že do konca aprila 2007. Osnovne zahteve direktive so vgrajene v novo V. poglavje zakona, medtem ko bo del zahtev prenesen v naš pravni red še z dvema podzakonskima aktoma (17. člen in 18. člen), ki bosta določala merila, na podlagi katerih se bo ugotavljal obseg okoljske škode, in določitev okvira za izvedbo sanacijskih ukrepov.
Splošno o varstvu okolja
Varstvo okolja se nanaša na njegovo varovanje pred obremenjevanjem. Pri tem je pomembno natančno opredeliti pojem okolja (to je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja) ter njegove dele. Skladno z direktivo št. 2004/35/ES so v 3. členu na novo opredeljeni posebni deli okolja: vode, tla ter s predpisi o ohranjanju narave posebej določene mednarodno varovane in zavarovane prostoživeče rastlinske in živalske vrste, njihovi habitati in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. Dodatno je opredeljen pojem okoljske škode ter nekateri novi pojmi, kot so kjotska enota (skladno s Kjotskim protokolom enota dodeljenih količin), enota zmanjšanja emisij, enota potrjenega zmanjšanja emisij itd. Odgovornost za obremenjevanje okolja / odgovornost za škodo
Na podlagi novele ZVO-1 se ločujeta odškodninska in kazenska odgovornost povzročitelja obremenjevanja okolja od odgovornosti za okoljsko škodo.
Za obremenjevanje okolja je odgovoren povzročitelj: ta je odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic ter za preprečevanje in sanacijo okoljske škode (9. člen), pri čemer tudi krije vse stroške za izvedbo ustreznih ukrepov (10. člen).
Novela skladno z zahtevami direktive opredeljuje kot možnega povzročitelja nevarnosti za nastanek okoljske škode oziroma za sam nastanek škode pravno ali fizično osebo, ki se ukvarja s katero od dejavnosti, ki so v 110.a členu natančneje opredeljene. Povzročitelj je odgovoren za preprečevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode ali za preprečevanje in sanacijo okoljske škode ne glede na njegovo krivdo (objektivna odgovornost).
Za povzročitev neposredne nevarnosti nastanka okoljske škode ali za nastanek te škode so lahko odgovorne tudi druge osebe, vendar le za škodo na zavarovanih vrstah in habitatnih tipih, ne pa tudi na vodi ali tleh. Njihova odgovornost je krivdna, kar pomeni, da za škodo odgovarjajo, če je bil nastanek nevarnosti ali okoljska škoda povzročen namenoma ali iz malomarnosti (tretji odstavek 110.a člena).
V novem poglavju V.a je natančneje opredeljena odgovornost za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode. Tako je na novo opredeljena okoljska škoda (110.b člen), določeni so ukrepi za preprečitev in sanacijo okoljske škode, solidarna odgovornost v primeru, ko se ne da ugotoviti odgovornosti posameznega povzročitelja, opredeljeni pa so tudi primeri, v katerih je odgovornost za nastanek nevarnosti ali okoljsko škodo izključena (110.c člen).
- Okoljska izhodišča
Poglavje o okoljskih izhodiščih, ki so s predpisi določeni cilji varstva okolja, na podlagi katerih se pripravljajo in celovito presojajo plani, programi, načrti in drugi akti, je bilo v celoti spremenjeno. Odpravljen je institut revizije okoljskega poročila in poročila o vplivih na okolje, na novo pa je uveden institut pooblaščene osebe za izdelavo teh poročil. Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov
Poglavje je bilo v manjši meri spremenjeno in dopolnjeno zaradi prilagoditve ureditve novim spoznanjem in izkušnjam na področju trgovanja z emisijskimi kuponi. Samo trgovanje s pravicami do emisije ni bilo bistveno spremenjeno: novosti se nanašajo na dopolnjeno ureditev vloge za pridobitev dovoljenja ter na samo vsebino dovoljenja (118. in 119. člen), popolnoma na novo pa je urejena t.i. nova naprava. To so tiste naprave, za katere njen upravljavec pridobi dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov ali njegovo spremembo potem, ko je država poslala načrt razdelitev emisijskih kuponov v potrditev komisiji (peti odstavek 126. člena).
Z novim 130.c členom se preprečuje dvojno štetje pravic do emisije toplogrednih plinov. Tako velja, da se enota zmanjšanja emisij (ERU) oziroma enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER) ne more podeliti, dokler upravljavec registra emisijskih kuponov ne razveljavi enake količine emisijskih kuponov, s katerimi razpolaga v registru emisijskih kuponov.
Nova člena 134.a in 134.b urejata pridobivanje in odvzem pooblastila za preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov, v nadaljevanju pa je urejen tudi nadzor ministrstva nad preveritelji, izdajanje potrdila o usposobljenosti za opravljanje preverjanja poročila o emisijah toplogrednih plinov in preizkusu strokovnega znanja. Skupne naložbe
Skupne naložbe izvaja država za zmanjšanje obremenjevanja okolja s toplogrednimi plini (140. člen). Skupno naložbo lahko izvede pravna ali fizična oseba zunaj območja Republike Slovenije le v državi, ki izpolnjuje zahteve Kjotskega protokola in sklepov njegovega pristojnega organa, naložba pa mora biti odobrena skladno z določbami Kjotskega protokola, s sklepi njegovega pristojnega organa in zakonom o varstvu okolja. V nadaljevanju poglavja je opredeljen cilj skupne naložbe, namen izvedbe naložbe ter prijava njene izvedbe. Ostale novosti
Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na uresničevanje zahteve ustavnega sodišča glede določil Aahuške konvencije in sicer morajo pristojna ministrstva in organi občin pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, zagotoviti sodelovanje javnosti (34.a člen).
Dodano je novo poglavje (od 142.a do 142.g člena) o upravljanju kjotskih enot in emisijskih kuponov, dopolnjene pa so tudi določbe glede ukrepov v primeru okoljske nesreče (27. člen) in sicer je v primeru, ko je zaradi okoljske nesreče nastala tudi okoljska škoda, njen povzročitelj pa ni znan ali ga ni mogoče določiti, za odpravo posledic in pripravo interventnih ukrepov odgovorno ministrstvo ter prizadeta občina.
Nekoliko so spremenjene določbe o Ekološkem skladu Republike Slovenije - sedaj poimenovan v Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (143. člen) ter na izvajalce gospodarske javne službe (148. člen). Spremenjene so bile tudi kazenske določbe zakona, ki predvidevajo skoraj 40 prekrškov, za katere se lahko izreče globa v višini do 375.000 evrov (seznam vseh prekrškov).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
