c S

Informacijska posodobitev kazenskega postopka

21.07.2008 Spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ne predstavljajo sistemskih sprememb z vidika vpliva na pravice osumljencev, obdolžencev, obtožencev ali drugih strank kazenskega postopka. Razlog novele je predvsem v povečanju učinkovitosti sojenja, pravni varnosti ter informacijskih spremembah.

Novost je sestava senata vrhovnega sodišča pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti glede pripora - 25. člen. O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o priporu iz četrtega odstavka 420. člena zakona odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov, razen če je bil pripor podaljšan s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena). V tem primeru o zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.

Uvaja se tudi domneva umika predloga za pregon, če oškodovanec, ki je v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo ali na narok za zaslišanje in svojega izostanka ne opraviči (244. člen). V takem primeru sodišče izda zavrnilno sodbo oziroma sklep o ustavitvi postopka. Oškodovanci pa imajo z novim 61.a členom možnost vrnitve v prejšnje stanje.

Na področju informacijske posodobitve, se uvaja elektronsko poslovanje tudi v kazenskih postopkih:

spremenjeni 84. člen določa konkretne informacijske posodobitve glede uporabe ustreznih tehničnih sredstev za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje postopkovnih dejanj,

76. člen uvaja elektronsko poslovanje z vročanjem sodnih pisanj po varni elektronski poti in vlaganjem vlog v elektronski obliki (117., 117a., 118. člen).

Novela loči pisne vloge od vloge v fizični obliki in vloge v elektronski obliki ter določa, kako so podpisane in kako se vlagajo. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Čas, ko jo sprejme informacijski sistem naslovnika, se šteje za trenutek izročitve tistemu, kateremu je poslana - 87. člen.

informacijsko beleženje (snemanje) procesnih dejanj sodišča, spis v elektronski obliki - (83. in 128. člen).

Z vidika zakonitosti v kazenskem postopku, so jasno določena pooblastila policistov specializiranega oddelka - 158.a člen.

V predkazenskem in kazenskem postopku je lahko ob mladoletnem oškodovancu navzoča oseba, ki ji oškodovanec zaupa. Takšna oseba je lahko navzoča tudi ob drugem oškodovancu, ki je žrtev nasilja - 65. člen. Pri zaslišanju priče, mlajše od 14 let, je lahko navzoča oseba, ki ji priča zaupa - 240. člen

Uskladile so se določbe:

z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1), tako se je izraz povprečnina nadomestil z izrazom sodna taksa: 92., 94., 95., 96. in 98. členu,

z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1): 212., 213d., 294., 490. in 548. člen,

- s Kazenskim zakonikom (KZ-1): spremenjena je določila 398. člena, po katerem je zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče med drugim v primeru, ko je izrečena kazen dosmrtnega zapora ali zapora trideset let.

Rok za pritožbo zoper sklep je s spremenjenim 400. členom podaljšan s treh na osem dni. S tem se je posledično v 443. členu podaljšal tudi rok za pritožbo zoper sodbo v skrajšanem postopku, kjer velja petnajstdnevni rok iz rednega postopka. Skladno s podaljšanjem rokov za pritožbo se je rok za pisno izdelavo sodbe v rednem in skrajšanem postopku podaljšal na trideset oziroma petnajst dni v pripornih zadevah.

Novela v prehodnih in končnih določbah (88. člen) določa, da možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ni več omejena s taksativno naštetimi kaznivimi dejanji. S to določbo je usklajen tudi datum pravnomočnosti sodne odločbe, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je podaljšan na 31.12.2012. S tem je novela odpravila neskladje, ki je bilo ugotovljeno z odločbo ustavnega sodišča, št. U-I-24/04 z dne 20.4.2007, ki je ugotovila, da je 20. člen zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-G) v neskladju z ustavo.

Stroške kazenskega postopka, ki jih je treba prisilno izterjati v dobro proračuna, in glede odvzema premoženjske koristi izvrši sodbo pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, in to na predlog sodišča, ki je izdalo sodbo - 131. člen. Glede drugih stroškov kazenskega postopka in glede premoženjskopravnih zahtevkov pa izvrši sodbo pristojno sodišče po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek.

Poslovanje po elektronski poti bo mogoče, ko bo minister za pravosodje ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti, z odredbo določil datum, od katerega bo mogoče vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti. Enotni informacijski sistem pa bo vzpostavil Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Pripravila: Helena Brlan


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.