Cilj novega zakona je predvsem zagotoviti strankam učinkovito pravno varstvo, ki bi bilo ugodno tako iz ekonomskega, kot tudi iz časovnega vidika. Prav tako pa naj bi zakon zagotovil tudi odvetnikom zadosten interes, da se zadeve po nepotrebnem ne bi zavlačevale, predvsem z zagotovitvijo višjih nagrad za izvensodno reševanje sporov, sodno poravnavo ter alternativno reševanje sporov. Tako bi naj posledično prišlo do razbremenitve sodišč ter s tem do zmanjšanja sodnih zaostankov.
Stroški odvetniških storitev so opredeljeni v 2. členu, in sicer so to stroški odvetniških nagrad ter izdatki. Nagrade se odmerijo po Tarifi, ki je sestavni del tega zakona, izdatki pa so opredeljeni v šestem delu Tarife. Tarifa je sestavljena iz šestih delov: prvi del določa splošne nagrade, drugi nagrade izvensodne postopke, tretji nagrade za pravdni, upravni, nepravdni in nekatere posebne postopke, četrti del določa nagrade v kazenskem postopku, peti v postopku o prekrških in šesti del, kot že rečeno, ureja izdatke.
Odvetniške nagrade so večinoma določene v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške storitve in ne več s točkami, določene pa so tudi v nespremenljivih zneskih ali pa v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Stranka in odvetnik, ki sta v pooblastilnem razmerju, se lahko dogovorita za višje plačilo, kot je določeno v zakonu, vendar pa je stranka v primeru uspeha v sodnem postopku v razmerju do nasprotne stranke upravičena le do povračila zakonsko določenih nagrad, razliko med višino zakonsko določene in višino dogovorjene nagrade pa krije sama. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, so takšni dogovori nični in se nagrade odmerijo samo po tem zakonu (4. člen).
V primeru, da so nagrade določene glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, kot na primer v pravdnem postopku, poteka izračun posamezne nagrade tako, da se za določeno vrednost ugotovi nagrada s količnikom 1,0 (lestvica nagrad s količnikom 1,0 se nahaja v tabeli iz 12. člena, v Prilogi Višina nagrad s količnikom 1,0, pa so že izračunani zneski nagrad pri vseh vrednosti predmeta storitve do vrednosti predmeta 500.000 eurov), višina te nagrade pa se nato pomnoži s tistim količnikom, ki je določen pri konkretni nagradi v Tarifi.
Glede načina ugotavljanja vrednosti predmeta odvetniške storitve na splošno velja, da se v primeru, če so odvetniške nagrade določene po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v Zakonu o sodnih taksah (21. člen). Če Zakon o sodnih taksah ne vsebuje zadevnih določb, se uporabijo določbe tega zakona. Posebej je določen način tega ugotavljanja v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki (23. člen), v individualnih delovnih sporih (24. člen), v socialnih in upravnih sporih (25. člen), v izvršilnem postopku (27. člen), v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (28. člen). Predvidena je tudi določitev vrednosti predmeta po prostem preudarku v določenih primerih (22. člen).
V primeru, da so nagrade določene v razponu med dvema fiksnim zneskoma določi odvetnik višino nagrade po pravičnem preudarku, upoštevaje vse okoliščine, predvsem pa obseg in težavnost odvetniške storitve, pomen zadeve in premoženjske razmere stranke. Da ne bi prihajalo do prevelikih odstopanj, predlog zakona določa, da se v povprečnem primeru določi srednja vrednost nagrade v razponu (13. člen).
Po novem odvetnik lahko prejme nagrade v isti zadevi le enkrat. V sodnem postopku lahko prejme nagrade na vsaki stopnji. V 15. členu je eksemplifikativno našteto kateri postopki predstavljajo isto zadevo, v 16. členu pa kateri predstavljajo različno zadevo.
Zakon ne določa več najvišjih zneskov posameznih odvetniških nagrad, temveč omejuje odvetniške nagrade posredno z določitvijo najvišje vrednosti predmeta odvetniške storitve. Tako znaša skupna vrednost predmetov v isti zadevi največ 30 milijonov eurov, v kolikor s tem zakonom ni določena nižja najvišja vrednost. Če odvetnik v isti zadevi zastopa več oseb, znaša vrednost predmeta za vsako osebo največ 30 milijonov eurov, vendar skupaj ne več kot 100 milijonov eurov (20. člen).
Novi zakon vsebuje tudi določbe o odvetnikih, postavljenih po uradni dolžnosti in odvetnikih, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Njihova nagrada in potrebni izdatki se izplačujejo iz državnega proračuna (32. člen). Nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz proračuna, so določene v tabeli v 36. členu (lestvica nagrad s količnikom 1,0), in sicer so pri vrednosti predmeta do 3.000 eurov enake nagradam izbranega odvetnika (12. člen), nad tem zneskom pa so nekoliko nižje.
Nagrade postavljenega ali dodeljenega odvetnika v kazenskem postopku pa so določene posebej v Tarifi. Za nagrade postavljenega ali dodeljenega odvetnika v kazenskem postopku velja tudi posebnost, da se mu lahko na njegov predlog v določenih primerih določi nagrada izbranega odvetnika (38. člen). Prav tako se postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku v postopku o prekrških in kazenskem postopku zaradi posebnega obsega ali težavnosti primera, lahko določi pavšalna nagrada, ki presega nagrade določene v Tarifi (37. člen).
Pripravila: Maruša Drolec
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
