15. julija bo začel veljati nov Zakon o revidiranju (ZRev-2), ki v slovenski prostor prinaša določbe Direktive št. 2006/43/ES, ki obvezuje vse družbe v skupinah k reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov ter prinaša vrsto novih oblik nadzora nad delovanjem revizijske stroke. Čeprav je delovanja revizijske stroke do sedaj uspešno usmerjal in nadzoroval Slovenski inštitut za revizijo, se z novim ZRev-2 v slovenski prostor umešča nov organ javnega nadzora in sicer Agencija za javni nadzor.
Še naprej se bo Slovenski inštitut za revizijo (po novem le Inštitut za revizijo) ukvarjal predvsem z razvojem stroke in izdajanjem smernic za kakovostno delo, ne pa tudi z nadzorom in cenami revizijskih storitev. Še vedno bo Inštitut za revizijo (v nadaljevanju Inštitut) upravljal svet inštituta, ki bo po novem štel devet članov (prej 13), v katerem bosta imela svoje mesto tudi po en predstavnik Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance ter ustanovitelj, t.j. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Vodenje Inštituta bo še naprej v rokah direktorja, za katerega ne bo več predpisano rezidentstvo Republike Slovenije, temveč le aktivno znanje slovenščine. Tudi strokovno delovanje Inštituta bo še naprej v rokah revizijskega sveta in strokovnega sveta. Po novem bo revizijski svet štel sedem članov (prej 9), od katerih bo v njem tudi predstavnik ministrstva za finance in predstavnik iz gospodarske družbe. Strokovni svet bo po novem štel devet članov (prej 11), od katerih bo v njem tudi en univerzitetni delavec iz ene izmed visokošolskih ustanov.
ZRev-2 namenja III. Poglavje ustanovitvi in delovanju novoustanoveljene Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija), s sedežem v Ljubljani, ki jo bo vodil direktor, izbran na podlagi razpisa Ministrstva za finance in s potrditvijo Vlade. Medtem ko so organi Inštituta imenovani za dobo štiri leta, so organi Agencije imenovani za dobo šest let. V skladu s 25. členom zakona je direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta, ki ga sestavljajo po en predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor, Inštituta, Ljubljanske borze, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za finance in Univerze v Ljubljani ali v Mariboru.
Temeljne naloge Agencije so določene z 31. členom ZRev-2 in zajemajo:
sprejemanje pravil revidiranja (standardov revidiranja, etičnih poklicnih standardov; standardov obvladovanja kakovosti revidiranja) in določanje hierarhije pravil revidiranja, ki niso predpisi z izdajanjem soglasij k pravilom revidiranja, izobraževanja in drugim smernicam, ki jih sprejema Inštitut; izobraževanje za pridobitev naziva pooblaščeni revizor, oziroma izdajanje soglasja k pravilom za pridobitev strokovnega naziva ter preverjanje pravilnost izdaje dovoljenj in registracije zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav; izdajanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja ter registracija zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav; stalno izobraževanje pooblaščenih revizorjev, oziroma izdajanje soglasja na program stalnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev in preverjanje izvajanja programa stalnega izobraževanja, ki ga izvaja Inštitut; zagotavljanje kakovosti revizijskega dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb z nadzorom Inštituta v načrtovanju in izvajanju nadzora kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb, z določanjem meril za sestavljanje strateškega in letnega načrta preverjanja kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb in izdajo posamičnih zahtevkov za revidiranje; nadzor delovanja revizijskih družb in izrekanje ukrepov nadzora; oblikovanje priporočil za zagotovitev kakovosti izvajanja revizij posameznih vrst gospodarskih družb v sodelovanju z Inštitutom.
Inštitut mora Agenciji na njeno zahtevo omogočiti dostop do vseh dokumentov oziroma ji izročiti vse dokumente in ji dati ustrezna pojasnila, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti. Agencija lahko kadarkoli imenuje tudi svojega izvajalca nadzora, ki sodeluje pri opravljanju nadzora, ki ga izvaja Inštitut.
Agencija je zavezana tudi k sodelovanju z državami tretjega sveta in drugimi državami članicami pri revidiranju pomembnih skupnih poslov ter medsebojni izmenjavi dokumentacije.
V zvezi z izvajanjem revidiranja lahko pravna oseba po 5. odstavku 37. člena razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, če obstajajo utemeljeni razlogi. Pri tem mora pravna oseba pisno obvestiti Inštitut in Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop. V primeru zamenjave revizijske družbe je prejšnja revizijska družba dolžna novi revizijski družbi zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo. 39. člen ZRev-2 zelo natančno določa opravljanje revidiranja v zvezi s porabo časa pooblaščenega revizorja, njegovih pomočnikov in zaposlenih v podjetju, ki sodelujejo z revizijo. Prav tako določa tudi obveznosti pooblaščenega revizorja glede poročanja revizijski komisiji v podjetju o poteku revizije, drugih izvedenih storitvah v podjetju ter neodvisnosti revizijske družbe. Pri tem lastniki in delničarji revizijske družbe, člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov te družbe ali pridružene družbe ne smejo posegati v izvajanje revizije na kakršenkoli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost pooblaščenega revizorja. Revizijska družba hrani dokumentacijo podjetja o izvedeni reviziji še šest let po zaključku revizije. Revizijsko poročilo mora biti izdelano v slovenskem jeziku in mora zajemati vsa pojasnila v skladu s 40. členom ZRev-2.
Nov 43. člen ZRev-2 določa obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov, kjer pooblaščeni revizor skupine kot ključni revizijski partner skupine nosi popolno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih, izvaja pregled in hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil revizor iz tretjih držav, zakoniti revizor, revizijski subjekt tretje države ali revizijsko podjetje za namen revizije skupine.
V ZRev-2 je v 46. členu dodana konkurenčna klavzula, saj pooblaščenemu revizorju ali ključnemu revizijskemu partnerju, ki izvaja revizijo računovodskih izkazov, ni dovoljeno prevzeti položaja člana ali svetovalca poslovodnega organa oziroma vodje računovodskega in/ali finančnega področja v revidirani pravni osebi pred potekom najmanj dveh let po tem, ko je prenehal sodelovati pri revizijskem poslu kot pooblaščeni revizor ali ključni revizijski partner.
ZRev-2 je tudi poostril pridobitev in nadzor nad pridobivanjem strokovnega naziva pooblaščeni revizor ter pooblaščeni ocenjevalec ter uzakonil postopke podelitve dovoljenja zakonitim revizorjem iz drugih držav članic ter revizorjem tretjih držav, poročanje Inštitutu in Agenciji ter temeljne elemente pogodbe o sodelovanju s pravno osebo.
Pri vodenju registrov se odslej ne bo več vodilo registra revizorjev, prav tako pa so določena natančna pravila obsega registrov pooblaščeni revizorjev, pooblaščenih ocenjevalcev in revizijskih družb ter registracije in nadzor revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav. V skladu s 159. členom ZRev-2 so vsi registrirani subjekti dolžni v roku 15 dni obvestiti Inštitut o spremembi vseh podatkov, ki se vpisujejo v javni register.
Po novem je prekrškovni organ Agencija, ki vodi postopek o prekršku, odloča o prekrških in izreka globe. Tudi kazenske določbe so razširjene in bolj specificirane.
V skladu s prehodnimi določbami Inštitut uskladi svoje akte z določbami ZRev-2 v roku šestih mesecih od sprejetja zakona, člani organov Inštituta pa nadaljujejo z opravljanjem funkcij do izteka mandata. Prav tako tudi dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev velja do prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja. Osebe, ki so vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja na podlagi Zakona o revidiranju (ZRev-1), lahko zaključijo izobraževanje in pridobijo strokovni naziv revizor v štirih letih od uveljavitve ZRev-2 po določbah pravilnika o pridobitvi strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja in pooblaščenega revizorja, sprejetega na podlagi ZRev-1.
pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
