Novela sledi vsem načelom sistema javnih uslužbencev ter skladno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi dopolnjuje 50. člen zakona v delu, ki se nanaša na vodenje evidenc oziroma zbirk osebnih podatkov ter določitev podlag za uporabo podatkov iz teh evidenc.
Prav tako je določeno, da vlada ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določi trajanje odpovednega roka za posamezna delovna mesta, kadar pogodbo o zaposlitvi redno odpoveduje javni uslužbenec. Tako določen odpovedni rok ne sme biti daljši kot tri mesece (41. člen).
Poglavje o javnem natečaju, ki je po ZJU pravica uradnika, je dopolnjeno z določbo, da se kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, ne uvrstijo v izbirni postopek (61.a člen). V primerih, ko kandidat že po izvedenem in zaključenem izbirnem postopku odstopi od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, se ponovi celoten javni natečaj, ali pa samo izbirni postopek (2. odstavek 62. člena).
ZJU v 68. členu taksativno našteva primere, ko se delovno razmerje v državnih organih sklene za določen delovni čas. Poleg do sedaj uveljavljenih primerov, npr. delovna mesta v kabinetu, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, projektna dela, položaje oziroma v primerih, ko je v organu pričakovati spremembo obsega javnih nalog, ki lahko vpliva na zmanjšanje potrebnega števila javnih uslužbencev, se lahko delovno razmerje za določen čas sklene tudi v primerih, ko gre za zaposlitev vrhunskega športnika ali trenerja zaradi podpore in promocije vrhunskega športa. S slednjimi se delovno razmerje sklene za eno leto z možnostjo podaljšanja (69. člen).
ZJU je ob svoji uveljavitvi uvedel tudi t.i. strokovni izpit za imenovanje v naziv, ki naj bi zagotavljal večjo strokovnost uslužbencev. Z novelo je izpit odpravljen, namesto njega pa se uvaja obvezno usposabljanje uradnikov: najprej z obveznim uvajalnim usposabljanjem, nato pa s permanentnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem.
Po imenovanju v naziv mora javni uslužbenec najpozneje v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi opraviti usposabljanje (89. člen), ki zajema naslednje vsebine:
ustavna ureditev; sistem zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter razmerja med njimi; lokalna samouprava; sistem javnih financ; ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema; upravni postopek in upravni spor; poslovanje organov javne uprave.
Udeležba na usposabljanju je obvezna in se šteje med redne delovne obveznosti, po zaključenem usposabljanju pa dobi javni uslužbenec potrdilo o udeležbi.
Zakon je bil spremenjen in dopolnjen tudi v delu, ki ureja trajanje in izvedbo pripravništva. Čeprav po splošni delovno pravni zakonodaji pripravništvo ni več obvezno ga ZJU še vedno pozna zaradi zagotavljanja strokovnosti javnih uslužbencev. Pripravnik je tisti, ki prvič sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela. Trajanje pripravništva, način, potek in program usposabljanja pripravnikov določi minister za javno upravo, za opravljanje pripravništva v pravosodnih organih pa minister za pravosodje (108. člen).
Dopolnitve zakona se nanašajo tudi na določitev plače zaradi prehoda na nov plačni sistem, določena pa je tudi pravna podlaga za izbiro najustreznejših izvajalcev za izvajanje drugih strokovnih izpitov kot tudi usposabljanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev.
Z uveljavitvijo nekaterih podzakonskih predpisov pa bodo prenehali veljati tudi XV. poglavje o ocenjevanju, napredovanju in priznanjih javnih uslužbencev, XVII. poglavje o disciplinski odgovornosti ter v delu, ki ureja ugotavljanje nesposobnosti tudi XVIII. poglavje zakona. Navedena poglavja so se uporabljala do sklenitve ustrezne Uredbe o napredovanju plač javnih uslužbencev v plačnem razredu oziroma do sprejema Kolektivne pogodbe za javni sektor ter kolektivnih pogodb na ravni dejavnost.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
