V skladu s 3. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) se plača javnega uslužbenca določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, v kateri se določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu drugimi določbami ZSPJS ter kolektivnimi pogodbami. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice, ki je priloga k ZSPJS. Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno na osnovi dogovori s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Novela ZSPJS je določila vrsto novih oziroma spremenjenih delovnih mest, ki so evidentirane v katalogu delovnih mest, ki ga v skladu s kolektivno pogodbo objavi vlada, vsak proračunski uporabnik pa mora izdelati akt o sistemizaciji delovnih mest.
Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede, ki izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost, pri čemer se najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Novela natančneje opredeljuje postopek določanja plače pripravnika, zmanjšanja plače zaradi neizpolnjevanje zahtevane izobrazbene ravni javnega uslužbenca in določanje osnovne plače javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas.
V skladu s 16. členom ZSPJS lahko javni uslužbenci napredujejo, če izpolnjujejo zahtevane pogoje, pri čemer je določen nov postopek napredovanja javnih uslužbencev z najvišjim nazivom, ki lahko napredujejo za največ deset plačnih razredov in novo določilo o ocenjevanju javnih uslužbencev, ki ne napredujejo.
Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, ki se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev se določi z uredbo, za javne uslužbence v zavodih in drugih podobnih organih pa se bo postopek napredovanja določil s splošnim aktom objavljenim v uradnem listu. V skladu z 49.d členom ZSPJS se napredovanje javnega uslužbenca v obdobju odprave nesorazmerij ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu plačnemu razredu.
Z novim 22.d členom ZSPJS lahko delodajalci izplačujejo tudi sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev ali nezasedenih delovnih mest oziroma nezasedenih sodniških mest, mest državnih tožilcev in mest državnih pravobranilcev, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte, ki se določijo z aktom vlade. Za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce se posebni projekti in obseg sredstev, namenjen za plačilo povečanega obsega dela iz naslova teh projektov, določijo z državnim proračunom.
Vsi tisti delodajalci, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva tudi s prodajo blaga in storitev na trgu, pa lahko del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo določeno z uredbo.
Javnim uslužbencem k plači pripadajo tudi dodatki, katerih pogoje za pridobitev ZSPJS natančno določa, in zajemajo položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
Novela je na novo določila postopek spreminjanja razponov med najvišjo in najnižjo plačo oziroma razmerij med plačnimi skupinami in podskupinami ter vlogo sveta za sistem plač v javnem sektorju, ki ga sestavljajo predstavniki državnih organov in združenj lokalnih skupnosti ter sindikatov javnega sektorja in ki bo odslej skrbel za vse spremembe, ki bodo izvedene v okviru plačne metodologije javnih uslužbencev in določil postopek kako navedene spremembe vpeljati v prakso.
Delodajalec mora najkasneje trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po novem (torej do 1.8.2008), javnemu uslužbencu izdati pisno obvestilo s pisnim predlogom ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v kateri so podatki o plačnem razredu na osnovi prevedbe in plačnem razredu po novi metodologiji.
Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh že objavilo modele, simulacijo in izračun plač po novem, saj so delodajalci že v stiski s časom, da nov plačni model pravočasno uvedejo in izvedejo tri temeljne postopke:
1. prevedba starega plačnega sistema v novega,
2. izračun nove plače,
3. priprava podatkov za izdelavo aneksa k pogodbi,
4. priprava plačilne liste za plačo po novem – za avgust 2008.
V želji po transparentnosti in primerljivosti starega plačnega modela z novim je novela ZSPJS določila tudi večino postopkov in rokov za odpravljanje nesorazmernosti pri prevedbi v nov plačni sistem:
do 31.12.2009 se odpravijo nesorazmerja vseh tistih javnih uslužbencev, ki so zaradi prevedbe uvrščeni v višji plačni razred, vendar ne višji kot bi ga bilo mogoče doseči z napredovanjem
s 1.1.2008 se odpravijo vsa nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi,
preostala nesorazmerja navzgor se odpravijo po tretjinah in sicer 1/3 s 1.1.2008, 1/3 s 1.7.2008 in 1/3 1.7.2009
s 1.1.2008 se odpravijo vsa nesorazmerja vseh tistih javnih uslužbencev, ki so zaradi prevedbe uvrščeni v nižji plačni razred.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
