Pravilnik o izvrševanju kazni zapora
Namen spremembe pravilnika, ki podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, je zagotoviti enakomerno zasedenost slovenskih zaporov. Spremenjeni 84. člen jasneje določa postopek za premestite zapornikov zaradi nadpovprečne zasedenosti zavoda. Premestitev obsojenca predlaga upravnik, pri čemer mora navesti podatke o vrsti in teži kaznivega dejanja, višini kazni zapora, vedenju obsojenca med prestajanjem kazni itd., navesti pa mora tudi podatke, ki kažejo na nadpovprečno zasedenost zavoda. V pravilniku je prav tako določeno, kdaj mora upravnik postopek premestitve obvezno začeti, podrobneje pa je določena tudi poenostavljena vsebina predloga, roki za posamezna procesna dejanja ter obvezno elektronsko poslovanje pri obravnavanju predlogov upravnikov zavodov.
S spremembo so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti oziroma nejasnosti pri institutu pogojnega odpusta. K prošnji za pogojni odpust zavod poda poročilo, ki mora poleg podatkov o obsojencu vsebovati tudi predlog glede pozitivne ali negativne rešitve prošnje, določen pa je tudi rok osmih dni, v katerem mora zavod to poročilo posredovati komisiji za pogojni odpust. Komisija namesto vsake 3 mesece po novem zaseda vsaka 2 meseca, in sicer praviloma na sedežu zavodov oziroma njihovih oddelkov. S tem so delno razbremenjeni pazniki, ki so po sedaj veljavni ureditvi morali spremljati obsojence iz sedežev oddelkov na sedeže zavodov (127. člen). Določeno je tudi, da lahko komisija o datumu pogojnega izpusta odloči tudi z zamikom, ki pa ne sme biti daljši od 30 dni.
Potem, ko sodišče s sklepom določi uklonilni zapor za tistega storilca prekrška, ki v roku ni plačal globe (202.b člen Zakona o prekrških (ZP-1)), upravnik zavoda preveri obstoj okoliščin na strani storilca, ki kažejo na to, da izvršitev zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom. O obstoju takšnih okoliščin mora nemudoma podati predlog sodišču, da se uklonilni zapor ne izvrši in se globa prisilno izterja. Sklep o neizvršitvi uklonilnega zapora se izda v 24 urah od prejema predloga, zoper ta sklep pa ni dovoljena pritožba (137. člen).
Pravilnik o izvrševanju pripora
Zaradi prezasedenosti zavoda se lahko pripornika namesti v drug zavod, kjer je na razpolago dovolj prostora. Upravniki zavodov morajo redno pošiljati podatke, ki se nanašajo na zasedenost njihovih zavodov ter oddelkov teh zavodov predsednikom vseh okrožnih sodišč v elektronski obliki ali preko faksa (2. člen). Sodišče o premestitvi pripornika odloči z odredbo in ne več s sklepom o premestitvi, kar postopek premestitve pripornikov bistveno poenostavlja. Odredbo prejmejo pripornik, zavod, v katerem je pripornik v zaporu, ter zavod, v katerega je pripornik premeščen (55. člen).
Spremenjen je prav tako 68. člen pravilnika, ki določa pravila ravnanja ob smrti pripornika ter na novo določa, da se v primeru, ko ni nikogar, ki bi prevzel pripornikovo truplo, to upepeli na stroške sodišča, pred katerim teče kazenski postopek.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku
S pravilnikom se odmerja povrnitev stroškov, ki gredo pričam, izvedencem, tolmačem, strokovnjakom in drugim osebam ob pogojih, ki so predpisani v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP-1). Spremembe IV. poglavja se nanašajo na vsebino ter način povračila stroškov tistim osebam, ki so skladno z ZKP zadolženi za privedbo obdolženca in drugih oseb. Tako se jim priznajo vsi stroški, zlasti pa kilometrina ter stroški za opravljene ure dela. Večje je tudi število primerov, v katerih se povrnejo stroški zdravljena pripornika in sicer se stroški povrnejo tudi v primeru zdravljenja v internih zavodskih ambulantah, ki niso vključene v javno zdravstveno mrežo. Izplačevanje stroškov bo po novem potekalo na podlagi obračuna stroškov, ki ga pripravi organ, ki je izvršil privedbo oseb ali spremljanja pripornikov (24. člen).
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.