(okrajno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi in sicer tako, da je dolžniku naložilo plačilo denarnega zneska iz naslova pogodbene kazni, ker je prekršil določila pogodbe, sklenjene z mobilnim operaterjem. V izpodbijani sodbi sodišče navaja, da pogodbena kazen ni bila dogovorjena za denarne obveznosti, temveč za neizpolnitev pogodbenih pogojev. Ker je prišlo do predčasne prekinitve naročniškega razmerja, je tožena stranka dolžna plačati kazen, katera po višini ustreza razliki v vrednosti mobilnega aparata.
Tožena stranka je v pritožbi navajala, da je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer neizpolnitve denarnih obveznosti in sicer v primeru, da toženec ne bi ostal naročnik pri tožeči stranki še najmanj dve leti od sklenitve razmerja in nakupa mobilnega aparata. Tožeča stranka dejansko zahteva plačilo iz naslova pogodbene kazni, ker naj toženec ne bi redno plačeval svojih obveznosti skladno z naročniško pogodbo, skladno z določbo 3. odstavka 247. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pa pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, kar pomeni, da je pogodbeno določilo, s katerim je tožeča stranka zavezala toženca k plačilu kakršnegakoli zneska v primeru neplačevanja storitev tožnikovega telefonskega omrežja, nično in na njegovi podlagi tožeča stranka ne more zahtevati nikakršnega plačila.
Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrnilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pogodbena obveznost tožene stranke, za katero je bila dogovorjena pogodbena kazen, v tem, da v naročniškem razmerju vztraja 24 mesecev, kar pomeni, da gre za nedenarno obveznost, posledično pa je pogodbena kazen dopustna. To oceno ne more spremeniti niti okoliščina, da je tožeča stranka enostransko prekinila pogodbo o naročniškem razmerju med strankama, ker toženec ni plačeval mesečnih finančnih obveznosti. Zaveza k plačilu pogodbene kazni je le posledica prekinitve nadaljnjega pravnega razmerja, pri čemer ni bistveno, da je do prekinitve prišlo zaradi neplačevanja računov. O tem vprašanju se je enkrat že izrekla sodna praksa in sicer z odločbo VSC sodba št. Cp 1418/06.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
