Zaradi resnosti težav in nevarnosti, ki jih korupcija predstavlja za stabilnost in varnost družb zaradi spodkopavanja institucij in vrednot demokracije, ter zaradi povezav med korupcijo in drugimi oblikami kriminala, zlasti organiziranega in gospodarskega (vključno s pranjem denarja), je namen konvencije spodbujati in krepiti ukrepe za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje korupcije in boj proti njej. Konvencija ima prav tako namen spodbujati, olajšati in podpirati mednarodno sodelovanje in strokovno pomoč pri preprečevanju korupcije.
Konvencija določa preventivne usmeritve in vzpostavitev učinkovitih postopkov za preprečevanje korupcije, ustanovitev preventivnih protikorupcijskih organov ter poleg določb, ki veljajo za javni sektor in javne uslužbence ter ukrepov, ki so povezani s sodstvom in organi pregona, uvaja tudi specifične določbe za zasebni sektor (12. člen). V okviru II. poglavja so določeni tudi ukrepi za preprečevanje pranja denarja, v okviru katerih so vse države pogodbenice zavezane, da vzpostavijo celovit notranji sistem predpisov in nadzora za preprečevanje pranja denarja.
V III. poglavju Konvencija zavezuje države, da v svoji kazenskopravni zakonodaji inkriminirajo podkupovanja svojih javnih uslužbencev, aktivno podkupovanje tujih javnih uslužbencev, poneverbo, protipravno pridobitev ali drugačno zlorabo premoženja s strani javnega uslužbenca, nezakonito obogatitev, pranje denarja ter oviranje dela pravosodnih organov. Določena je tudi možnost zaščite prič, izvedencev in oškodovancev, prijavitelja ter odškodnine. Države morajo prav tako preučiti možnost sprejetja zakonodajnih in drugih ukrepov, potrebnih, da se kot prej navedena kazniva dejanja določijo tista dejanja, kadar so storjena naklepno med opravljanjem gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti v zasebnem sektorju.
Konvencija od držav zahteva sodelovanje v vseh vidikih boja zoper korupcijo, vključno s preventivo, preiskovanjem in pregonom kršiteljev ter spodbuja države k dajanju posebnih oblik medsebojne pravne pomoči, ki se nanaša na zbiranje in prenašanje dokazov za uporabo na sodišču in ki se na nanaša na izročanje kršiteljev. Tako je določeno, da države pogodbenice sodelujejo pri kazenskih zadevah in, kadar je to primerno in skladno z njihovo notranjepravno ureditvijo, si lahko pomagajo tudi pri preiskavah in postopkih v civilnih in upravnih zadevah v zvezi s korupcijo.
Kot pomembno novost konvencija določa povrnitev premoženja, pridobljenega s korupcijo v državo izvora.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
