Spremembe in dopolnitve Zakona o financiranju občin (ZFO-1) prinašajo v ZFO-1 dva nova pojma in sicer inflacija in solidarnostna izravnava ter ukinjajo pojem glavarina.
Spremembe ZFO-1 določajo razširjen okvir lastnih virov za financiranje občine in sicer:
1. lastnih virov za financiranje občine (6. člen ZFO-1) – tako se prihodkom občinskega proračuna iz naslova pobiranja davkov na nepremičnine, na vodna plovila, na promet nepremičnin, na dediščine in darila, na dobitke od klasičnih iger na srečo in drugih davkov (v nadaljevanju skupni davčni prihodki), pridružujejo še prihodki od 54% dohodnine vplačane v predpreteklem letu, povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občin.
2. drugih lastnih virov – ko se prihodkom iz naslova plačila taks, glob, samoprispevkov, donacij in transfernih dohodkov pridružujejo še okoljske dajatve, ki so predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, odlaganja odpadkov, izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, ki pa se lahko porabijo le za
- gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov,
- zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Pri določanju lastnih virov je potrebno opozoriti na novi 38. člen ZFO-1, ki prihodke od dohodnine v letih 2009, 2010 in 2011 zmanjšuje za delež skupnih davčnih prihodkov, in sicer;
- za leto 2009 v višini 24% skupnih davčnih prihodkov,
- za leto 2010 v višini 16% skupnih davčnih prihodkov,
- za leto 2011 v višini 8% skupnih davčnih prihodkov.
Dosedanji 8. člen ZFO-1, ki je določal odstopljene vire zaradi presežka enotno določene skupne primerne porabe vseh občin je črtan, saj je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo (glej tudi Odločbo US o ugotovitvi, da so členi 8, 11, 14, 23 in 38 ZFO-1 v neskladju z Ustavo in da členi 12, 13, 21 in 24 ZFO-1 niso v neskladju z Ustavo).
Spremembe ZFO-1 so prinesle cel nov sklop določil glede zadolževanja občine, ki zajema:
možnosti zadolževanja občine za izvajanje občinskega proračuna v skladu s sprejetim občinskim odlokom zadolževanja, s posojili doma ali s sredstvi Evropske unije, pri čemer je lahko likvidnostni dolg največ 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna,
največji obseg možnega zadolževanja, ki je določen z 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov,
možnost upravljanja z dolgom občinskega proračuna, ob soglasju ministrstva za finance, če se s tem zmanjšajo stroški, zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem in izboljša struktura dolga,
sklepanje poslov v zvezi z dolgom in (ne)prevzemanje dolga, za vse posle župana, za katerega ni potrebno soglasje ministrstva,
možnost izdaje poroštva občin, posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, pod pogojem, da imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov,
možnost zamenjave obstoječe poroštvene pogodbe, če ima to dejanje pozitiven vpliv na občinski proračun,
zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja, posrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna, javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, ob soglasju občinskega sveta.
Z navedenimi pravili zadolževanja je občinam omogočena večja svoboda pri zadolževanju in upravljanju sredstev, kot tudi višji prag najvišje stopnje zadolženosti.
V skladu z Odločbo US se je spremenil tudi 11. člen ZFO-1, ki je na novo opredelil naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine ter jasneje opredelil določanje povprečnih stroškov, ki bo odslej tekla v smeri dogovora vlade z reprezentativnimi združenji občin pred predložitvijo državnega proračuna v državni zbor, s čemer se bodo določili povprečni stroški za financiranje nalog občin, ki jih bodo začele opravljati v naslednjem proračunskem letu.
Povprečnina bo odslej določena z upoštevanjem podatkov o tekočih odhodkih in tekočih transferih za naloge, ki jih občine izvajajo in sporočijo Ministrstvu za finance. Povprečnino izračuna ministrstvo za naslednje proračunsko leto, na podlagi podatkov za pretekla štiri leta, pri čemer upošteva vsakokratno inflacijo, inflacijo v letu pred letom in v letu, za katero se ugotavlja povprečnina. Tako izračunano povprečnino za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, ministrstvo pošlje v presojo občinam najpozneje do 1. septembra tekočega leta.
Spremembe zakona so prinesle tudi spremenjen izračun primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe, ki upošteva število prebivalcev v občini, povprečno primerno poraba na prebivalca glede na skupno primerno porabo vseh občin v proračunskem letu upoštevajoč indeks raznolikosti občine.
Odslej se ne uporablja več pojem glavarina, kot merilo za dodeljevanje dodatnih sredstev proračuna, temveč 14. člen določa, da:
občini pripada za financiranje primerne porabe 70% prihodkov iz naslova občini odmerjene dohodnine (po 6. členu ZFO-1),
za solidarnostno izravnavo pripada občini, ki ima manj prihodkov iz naslova odmerjene dohodnine kot ji to opredeljuje izračun primernega obsega sredstev, 30% prihodkov iz naslova občini odmerjene dohodnine ter presežna sredstva iz tega naslova po preračunu primerne porabe,
dodatna solidarnostna izravnava pripada občinam, katerih primeren obseg sredstev je nižji od primerne porabe, in sicer največ do višine primerne porabe. Dodatna solidarnostna izravnava se za posamezno občino ugotovi v odstotku izračunanem ob upoštevanju razlike med primerno porabo občine in prihodki iz naslova odmerjene dohodnine, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do dodatne solidarnostne izravnave.
Občini, ki v posameznem proračunskem letu ne more financirati primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo občine in prihodki iz naslova dohodnine, ki se nakazujejo občini tedensko po enakih deležih.
Tudi pri določanju sredstev primerne porabe je potrebno opozoriti na novi 38. člen, ki prihodke od dohodnine v letih 2009, 2010 in 2011 zmanjšuje za delež skupnih davčnih prihodkov, in sicer od 24% do 8%.
V skladu z 21. členom ZFO-1 se v državnem proračunu zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov in sicer v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin za vsako proračunsko leto, ki je določena na predlog ministrstva za lokalno samoupravo po proučitvi štiriletnih investicijskih vlaganj proračunskih uporabnikov. Po novem 23. členu se delež teh sredstev nameni občini na podlagi načrta porabe za financiranje:
nakupa zemljišč potrebnih za izvedbo investicijskega projekta,
stroškov predhodnih študij, investicijske in projektne dokumentacije,
gradbenih, obrtniških in instalacijskih del,
stroškov gradbenega nadzora,
drugih upravičenih stroškov opredeljenih v navodilih organa upravljanja sredstev kohezijske politike ali v pogodbi odobrenih sredstvih sklada oziroma skladov Evropske unije.
Pri sofinanciranju investicij se upošteva merilo razvitosti občin, ki je določeno z metodologijo ministrstva, ki po novem 24. členu ZFO-1, upošteva podatke Statističnega urada Republike Slovenije in druge uradne evidence pri izračunu:
kazalnikov razvitosti občine,
kazalnikov ogroženosti občine,
kazalnikov razvojnih možnosti.
Obseg sofinanciranja investicije je določen z novo lestvico, ki omogoča od 50% do 100% obseg sofinanciranja upravičenih stroškov investicije glede na koeficient razvitosti občine v primerjavi s povprečno razvitostjo občin v državi.
Na osnovi spremenjenega ZFO-1 do sprejema novih predpisov ostanejo v veljavi dosedanji podzakonski akti, vsi začeti postopki bodo izpeljani po dosedanji zakonodaji, zaradi spremenjenih določb pripadnosti okoljskih dajatev občini pa prenehajo s 1.1.2009 veljati določene določbe 112. in 113. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1).
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.