c S

IZ SODNE PRAKSE: Posest negativne služnosti

09.06.2008 Posestna tožba pri negativnih služnostih pojmovno ni mogoča, ker pri njih ne izhaja navzven zaznavno izvrševanje oblasti na služeči nepremičnini.

(okrajno sodišče) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da se ugotovi, da jo je tožena stranka motila v posesti negativne stvarne stvarne služnosti, ki toženi stranki onemogoča odprtje okna v steni stanovanjske hiše. Tožnik je zahteval tudi vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se okno ponovno zazida. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrglo, ker naj bi bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe.

Na podlagi pritožbe tožnika je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano odločbo po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah pritožbenih razlogov in pri tem ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni nepravilna. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno se zavrže le tožbo), s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je bila motena v posesti stvarne služnosti, ker je tožeča stranka pridobila stvarno služnost prepovedi razgleda proti vsakokratnemu lastniku njegove nepremičnine.

Služnostna pravica prepovedi odprtja okna v steni stanovanjske hiše tožene stranke (negativna služnost) ne predstavlja uporabe nepremičnine drugega. Posest take pravice ni možna, niti z zakonom fingirana in določena po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). Posestna tožba pri negativnih služnostih pojmovno ni mogoča, ker pri njih ne izhaja navzven zaznavno izvrševanje oblasti na služeči nepremičnini.

Posestno varstvo lahko namreč temelji le na posesti stvari in se pravno varstvo negativne služnosti lahko zahteva samo s konfesorno tožbo. Sodišče prve stopnje je sicer napačno s sodbo zavrglo tožbeni zahtevek, moralo pa bi ga zavrniti s sklepom, saj se v motenjskih sporih vedno odloča s sklepom, vendar opisana kršitev ni v škodo tožnika.

Ob pravilni uporabi materialnega prava pa bi sodišče prve stopnje moralo v vsakem primeru tožbeni zahtevek zavrniti in to ne glede na (ne)spoštovanje zakonsko predpisanega roka za vložitev tožbe zaradi motenje posesti in ne glede na dokazni postopek o tem, ali je do odprtja okenske odprtine dejansko prišlo ali ne in kdo je to storil. Zato je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in jo je zavrnilo ter potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pripravil: Igor Cek, odvetnik


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.