Pomembne spremembe so tudi na področju disciplinske odgovornosti in disciplinskega postopka odvetnikov, odvetniških kandidatov in pripravnikov. Uvaja pa se tudi možnost ustanovitve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo ter podružnice za odvetnike in odvetniške družbe.
Od 1.1.2009 se bo odvetniška tarifa določala s posebnim zakonom, ki bo urejal odvetniško tarifo (19. člen). Zakon, ki je trenutno še v fazi sprejemanja, naj bi določal le minimalne tarife, po katerih se določajo nagrade odvetnikov, kar pa naj ne bi izključevalo možnosti drugačnega dogovora med odvetnikom in stranko. Tako naj bi se zagotavljale enake možnosti državljanov do pravnega varstva in s tem varovanja javnega interesa.
Spreminja se ureditev zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnikov in odvetniških družb pri opravljanju odvetniške dejavnosti (9. člen). Po do sedaj veljavni ureditvi Odvetniška zbornica zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica, premija pa se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka.
Po novem pa so odvetniki oz. odvetniške družbe dolžne same, pred vpisom v imenik odvetnikov oz. pred vpisom v sodni register, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti. Določena je minimalna zavarovalna vsota v višini 250.000 evrov za vsak zavarovalni primer za odvetnika in 1.000.000 evrov za odvetniško družbo. Tak način zavarovanja naj bi omogočal strankam večjo možnost izplačila morebitnih odškodnin, zaradi dokazanih napak odvetnikov ali odvetniških družb. Sankcija za neredno pošiljanje dokazil o zavarovanju ali spremembah zavarovanja Odvetniški zbornici, je izbris iz imenika odvetnikov (30. člen).
Sprememba drugega odstavka 21. člena temelji na odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-212/03 z dne 24.11.2005, ki je ugotovilo neskladnost s 74. členom Ustave. Po novem so določeni pogoji pod katerimi odvetniki lahko informirajo javnost o opravljanju njihove dejavnosti, v 21.a členu pa so eksemplifikativno naštete oblike dovoljenih in prepovedanih oblik informiranja.
Z uveljavitvijo novele ni več popolne omejitve ustanavljanja podružnic odvetniških pisarn v Republiki Sloveniji (23. člen), ampak so zaradi varovanja javne koristi dovoljene pod določenimi pogoji, in sicer ima odvetnik lahko podružnico le, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen, prav tako velja tudi za odvetniške družbe.
Po novem se odvetnikom omogoča možnost opravljanja odvetniške dejavnosti v obliki odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo. Namen te določbe je povečanje mednarodne konkurenčnosti slovenskih odvetnikov.
Zaradi specifičnosti odvetniškega poklica, pa so določene omejitve glede ustanavljanja in poslovanja odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo (37. člen), in sicer je prepovedano združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja poklicne dejavnosti, zato da bi se preprečilo vplivanje in odvisnost do posamezne družbe, prav tako je prepovedano, da bi družbeniki opravljali odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah, zato da bi se preprečilo množenje in drobljenje odvetniške dejavnosti v več družb.
Novela natančneje in učinkoviteje ureja disciplinski postopek s spremenjeno sestavo disciplinskih komisij, predlagateljev uvedbe disciplinskega postopka in vlagateljev pritožb ter spreminja določila o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov.
Uvedena je disciplinsko komisija I. stopnje, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana ter disciplinska komisija II. stopnje (64a. člen), ki odloča o pritožbah zoper odločitev disciplinske komisije prve stopnje. Vsi so izvoljeni za dobo treh let. Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije II. stopnje glede hujših disciplinskih kršitev in sicer v senatu, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani (66. člen).
V zakonu so primeroma naštete hujše in lažje disciplinske kršitve (60. člen). Za lažje in hujše disciplinske kršitve so med drugim predlagane tudi spremembe v višini denarnih kazni (61b. člen).
Disciplinski postopek se uvede na zahtevo disciplinskega tožilca, le – ta pa ga je dolžan uvesti najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve predsednika sodišča ministra, pristojnega za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice in temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje, če gre za varovanje pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil (68. člen).
Razširjen je tudi krog vlagateljev pritožb zoper odločitve disciplinskih komisij. Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat, ki je v disciplinskem postopku, disciplinski tožilec in tisti predlagatelj uvedbe disciplinskega postopka, ki je v konkretni zadevi zahteval uvedbo disciplinskega postopka (68f. člen).
Zvišujejo se tudi globe za prekrške (71a. člen) ter se uvaja nov prekršek, in sicer informiranje javnosti o odvetniški dejavnosti, ki je v nasprotju z novimi določbami (21. in 21a. člen) o dovoljenem informiranju javnosti.
Pripravila: Maruša Drolec
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
