c S

Postopek vzpostavitve etažne lastnine

30.05.2008 Cilj Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve in zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni.

Zakon z uporabo institutov stvarnega prava zapolnjuje pravne praznine, ki so razlog za nastalo stanje. Ureja zaključeno problematiko, določa krog upravičencev, določa specialna materialnopravna pravila in posebne procesne rešitve ter predvideva prehodno ureditev.

Tako zakon ureja:

1. postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja ali pridobiteljice posameznega dela stavbe in

2. postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini.

V 3. do 6. členu je določeno, kdo šteje za pridobitelja posameznega dela stavbe, in sicer :

- oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (3. člen),

- s pravnim naslovom: listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (4. člen),

- če pridobitelj izkaže večkratni zaporedni prenos upravičenja do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe od zemljiškoknjižnega lastnika do osebe, od katere se izkazuje prenos upravičenja (5. člen) in

- če pridobitelj izkaže, da je skupaj s svojimi pravnimi predniki, izvrševal vsaj 10 let trajajočo posest na posameznem delu stavbe (6. člen).

Ker gre za odločanje o lastninskih razmerjih na nepremičninah, je treba o tem odločiti v sodnem postopku. Zaradi načela superficies solo cedit (7. člen) je ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi predpostavka za zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine na stavbi, zato sodišče v postopku ugotovi tudi pripadajoče zemljišče stavbe, o kateri bo odločalo.

V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se vprašanja, ki niso urejena z zakonom, uporabljajo po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek. Postopek se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe (14. člen). Sodišče pa po uradni dolžnosti odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine. Sodišče opravi narok, kadar je po njegovem mnenju to smotrno (18. člen).

V predlogu za vzpostavitev etažne lastnine mora po 20. členu predlagatelj zahtevati vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe, ki mu pripada na podlagi pravnega naslova.

Pred izdajo odločbe sodišče pozove k udeležbi zainteresirane posameznike - (2. odstavek 21. člena). Pred izdajo odločbe, sodišče zagotovi tudi izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki so po splošnih pravilih predpostavka za vzpostavitev etažne lastnine. Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine lahko udeleženci in druge osebe svoje zahtevke na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.

Zoper sklep sodišča, izdan v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, obnova postopka in revizija nista dopustni (19. člen).

Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, lahko udeleženci in druge osebe svoje zahtevke na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (25. člen).

Pripravila: Helena Brlan


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.