Z namenom zagotoviti učinkovito in hitro delo sodišč je bil noveliran tudi Zakon o sodiščih (ZS), ki med drugim omogoča dostop sodišč do podatkov iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, fleksibilnejše dodeljevanje zadev ter z razširitvijo pristojnosti podpredsednika sodišča omogoča boljše upravljanje največjih sodišč.
S spremembo 13. člena lahko sodišča po uradni dolžnosti dostopajo do podatkov iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki se vodijo v informatizirani obliki, do njih pa dostopajo sodišča neposredno na podlagi elektronskega dostopa. Na ta način bodo sodišča lahko delovala bolj učinkovito in hitreje, hkrati pa bodo razbremenjeni državni organi, ki vodijo posamične postopke posredovanja podatkov. Sodišča lahko pridobivajo tudi sodbe drugih sodišč in odločbe upravnih organov, ki so potrebne za sodni postopek, te informacije pa morajo upravljalci podatkov podati brezplačno in v najkrajšem možnem času. S tem določilom bo strankam postopka olajšano uresničevanje njihovih pravic, saj jim v postopku pred sodišči ne bo treba prilagati tistih sodb sodišč in odločb upravnih organov, ki se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo, temveč jih bo moralo sodišče pridobiti po uradni dolžnosti.
V novem četrtem odstavku 15. člena je vpeljana možnost fleksibilnejšega dodeljevanja zadev sodnikom. Zadeve se jim dodeljujejo takoj po zaporedju vložitve začetnega procesnega akta oziroma prispelih spisov, lahko pa tudi kasneje, na način, vnaprej določen s sodnim redom. Takšen način naj bi po eni strani preprečili kopičenje zadev, ki se štejejo kot sodni zaostanki, na drugi strani pa naj bi omogočili glede na težo posamezne zadeve enakomernejšo dodeljevanje zadev, ki bi jih obravnaval posamezen sodnik.
Poenostavljen je postopek imenovanja novega člana sodnega sveta, ki se po novem izvolijo za dobo šestih let. Sodni svet se pri tem ne konstituira na novo, temveč se člani volijo na tri leta, s čimer se olajša delo sveta. Dva ali tri člane sodnega sveta tako vsaka tri leta izvoli državni zbor, 3 člane pa izvolijo sodniki izmed sebe (18. člen). Urejeno je tudi vprašanje članstva v sodnem svetu v primeru predčasnega prenehanja mandata enega izmed članov in sicer postane član sodnega sveta tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat (25. člen).
Sodišče, ki ima najmanj petdeset sodnikov, ima lahko dva podpredsednika sodišča, sodišče z več kot sto sodniki pa največ tri podpredsednike. Enega izmed njih lahko predsednik sodišča pooblasti tudi za opravljanje drugih zadev iz njegove pristojnosti, takšna ureditev pa naj bi pripomogla k boljšemu upravljanju največjih sodišč.
Za učinkovito izvajanje zadev sodne uprave, kamor sodi tudi varnost na sodiščih, se v novem 73.c členu določa uvedba ukrepov snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij s sodišči. Predsednik sodišča lahko na podlagi ocene ogroženosti ter potrebe po dodatnih varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank v postopkih in drugih oseb na sodišču ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij, videonadzora ter vzpostavitev dodatnih pristopnih kontrol na sodišče, ki bodo zagotavljali dodatno varnost.
Bistveno je bil spremenjen tudi tretji del zakona, v katerem je določena organizacija okrajnih in okrožnih sodišč. Ta sedaj ni več vezana na območja občin, temveč so območja sodišč določena s katastrskimi občinami (114. člen). Katastrske občine bo zaradi njihovega velikega števila določila vlada z uredbo, obsegale pa bodo območje posameznega okrajnega sodišča in pri tem upoštevale enakomerno geografsko in prebivalstveno razdelitev teh območij ter dostopnost prebivalstva do sedeža sodišč.
Novosti zakona se nanašajo še na natančnejšo je opredelitev namena objave osebnih in drugih podatkov na sodni deski sodišč (17.a člen), zagotavljanje javnih obravnav sodnih zadev (17.b člen), članom personalnih svetov višjih in vrhovnega sodišča določa sejnino (33. člen), dovoljeno pa je tudi, da se poleg sodnega reda za določanje notranje organizacije sodišč, način poslovanja sodišč in druge zadeve urejajo tudi s podzakonskimi akti.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
