Bistvene novosti se uveljavljajo predvsem na področju stvarne pristojnosti in sestave sodišča, vročanja, stroškov postopka, glavne obravnave, pritožbenega postopka in revizije.
Novela v 30. in 32. členu zvišuje vrednost spornega predmeta kot osnovo za razmejitev stvarne pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z 2 milijonov tolarjev na 20.000 evrov. Vendar pa se bodo te določbe začele uporabljati šele 1.1.2010, zato da ne bo prihajalo do prenosa zadev, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona na okrožnih sodiščih, z okrožnih na okrajna sodišča.
Okrožna sodišča pa naj bi se razbremenilo tudi z uvedbo odločanja po sodniku posamezniku v vseh zadevah na prvi stopnji in tudi v pritožbenem postopku, in sicer bo sodnik posameznik odločal o dopustnosti pritožbe, o pritožbi zoper določene sklepe, o pritožbi zoper sodbo ali sklep v sporu majhne vrednosti in na pritožbeni obravnavi ob odstopu zadeve s strani senata, če ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in če od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja (peti odstavek 347. člena).
Zaradi pospešitve postopka, se za zahtevo za izločitev sodnika ali sodnika porotnika ne bodo uporabljale določbe 108. člena, kar pomeni, da se nepopolne in nerazumljive zahteve za izločitev sodnika ne vračajo strankam v popravo in dopolnitev, ampak se takoj zavržejo.
Na področju vlaganja vlog so novosti predvsem v tem, da plačilo sodne takse postaja procesna predpostavka tudi za dopustnost pritožbe, poleg tega strankam ob vložitvi vloge ni treba več prilagati dokazila o plačilu sodne takse, ampak bo moralo sodišče samo ugotavljati, ali je plačana dolžna sodna taksa (105a. člen). Nepopolne ali nerazumljive vloge odvetnika se ne vračajo več v dopolnitev oziroma popravo, ampak se takšna vloga takoj zavrže (108. člen), ker se od odvetnika, ki je pravni strokovnjak, lahko in mora pričakovati večja stopnja skrbnosti kot pri ostalih strankah.
Glede vročanja, se izrecno določa, da se vloga stranke šteje za vročeno tudi v primeru in v trenutku, ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj ali začasnemu zastopniku, pooblaščenemu za sprejem pisanj (tretji odstavek 137. člena), s tem je preseženo stališče Vrhovnega sodišča, da je tudi pri vročitvi pooblaščencu za sprejem pisanj odločilen trenutek, ko se je s pisanjem seznanila stranka, tako naj bi se povečala učinkovitost tovrstne vročitve. Uvaja se obveznost vročanja na registriranem naslovu tudi za podjetnike posameznike, ki se vpisujejo v Poslovni register (tretji odstavek 139. člena).
Po nastopu litispendence, ko je torej tožba vročena tožencu, se bodo vloge in priloge strank lahko vročale neposredno med pooblaščenci, torej brez posredovanja sodišča. S tem se v pravdni postopek po nastopu litispendence uvaja možnost vročanja pisanj kot zasebnega akta med strankama (139a. člen). Novela tudi poenostavlja postopke vročanja pisanj, ki se ne vročajo osebno (141. člen), kakor tudi tiste, ki se vročajo osebno (142. člen).
Na področju stroškov postopka se razbremenjuje pravdno sodišče z opravili glede odločanja o oprostitvi plačila stroškov za izvedbo dokazov in o postavitvi neodplačnega odvetnika, te oprostitve stroškov postopka bo morala stranka uveljavljati v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). S tem se deloma odpravlja obstoječa dvotirnost, do katere je prišlo po sprejemu ZBPP, ko so tako sodeče sodišče kot tudi predsednik pristojnega sodišča oziroma službe okrožnih sodišč za brezplačno pravno pomoč odločali o oprostitvi navedenih stroškov postopka. V veljavi pa ostajajo določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks (168. člen).
Novosti glede glavne obravnave skušajo predvsem skoncentrirati glavno obravnavo na le en narok. Zakon temeljito preureja 282. člen, ki določa postopanje sodišča v primeru izostanka ene stranke s prvega oziroma poznejšega naroka za glavno obravnavo, s ciljem, da se doseže udeležbo obeh strank na obravnavi in s tem poveča njuno aktivnost v postopku oziroma omogoči zaključek postopka na prvi stopnji tudi v primeru neudeležbe strank.
Uvaja se možnost odločitve o sporu v rednem postopku brez razpisa ali oprave obravnave, pod pogojem, da stranke s tem soglašajo (279a. člen), kar pomeni, da sodišče odloči na podlagi zbranega pisnega procesnega gradiva.
Prav tako se zato, da bo procesno gradivo (dokazi, dejstva) zbrano čimprej, sankcija prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov premika na čas pred izvedbo prvega naroka na glavno obravnavo, vendar le v primeru, če je sodišče stranke ustrezno pozvalo, naj se izjavijo o določenih dejstvih oziroma predložijo dokaze. Povečuje se tudi možnost sodišča glede določitve okvira in načina vodenja postopka in prilagoditve okoliščinam in značilnostim vsakega posameznega primera (286a. člen).
V pritožbenem postopku se z uveljavitvijo novele ne bodo več uporabljale določbe 108. člena, kar pomeni, da se nepopolne pritožbe ne bodo več vračale v dopolnitev. Rok za odgovor na pritožbo se podaljšuje na petnajst dni, vendar je po novem prekluziven (344. člen).
Širijo se možnosti in v določenih primerih dolžnost sodišča druge stopnje, da razpiše pritožbeno obravnavo in meritorno odloči, saj so po veljavni ureditvi možnosti razpisa pritožbene obravnave zelo omejene (347. člen). Uvajajo se sankcije izostanka strank s pritožbene obravnave (348. člen). Oži se število absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen). Novela tudi širi reformatorična pooblastila sodišča druge stopnje na seji senata (358. člen), kar pomeni, da mora s sodbo spremeniti sodbo sodišča prve stopnje in je ne vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Temeljito se spreminjajo določbe o reviziji, in sicer se uvaja kombinirani sistem po zakonu dovoljene in s strani sodišča dopuščene revizije (367. člen), pri čemer je težišče na dopuščeni reviziji. S tem se poudarja objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava skozi sodno praks, za usmerjanje sodne prakse in njeno poenotenje. Vrhovno sodišče revizijo dopusti, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zakon nato v 367a. členu eksplikativno našteva primere, ko Vrhovno sodišče dopusti revizijo.
Postopek z dopuščeno revizijo se deli na dve fazi. Stranka mora najprej podati pred Vrhovnim sodiščem predlog za dopustitev revizije, ki se mora predvsem osredotočiti na izkaz izpolnjevanja pogojev iz 367.a člena (pomembnost pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse). Šele če je temu predlogu ugodeno, stranka v nadaljnjem roku 15 dni lahko vloži revizijo (ni pa tega dolžna storiti). V sklepu o dovolitvi revizije sodišče navede, v katerem delu oziroma glede katerih pravnih vprašanj se revizija dovoli.
Pri določbah o dovoljeni reviziji se zvišuje mejna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za dovoljenost revizije iz 1.000.000 tolarjev na 40.000 evrov. Pri dopuščeni reviziji pa se zato, da bi se preprečilo preveliko obremenjevanje Vrhovnega sodišča, določa spodnja meja, pod katero tudi dopuščena revizija ni mogoča, in sicer znaša 2.000 evrov.
V primeru, da niti dopuščena revizija ni možna, se ohranja zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vrhovni državni tožilec vloži pod pogoji, ki so določeni za dopuščeno revizijo, poleg tega se zahteva za varstvo zakonitosti ohranja pri razpolaganju strank (npr.sodna poravnava, sodba na podlagi pripoznave) zaradi varstva prisilnih predpisov in morale (385. člen).
Z novelo se spreminja tudi postopek v sporih majhne vrednosti, postopek v gospodarskih sporih ter izvrševanje neplačanih denarnih kazni.
Pripravila: Maruša Drolec
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
