(okrajno sodišče, višje sodišče) Sodišče je izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe. Dva izmed treh družbenikov sta v ugovoru zatrjevala, da je bil njun vložek v družbi le simboličen, nikoli nista sodelovala pri njenem poslovanju ali imela na to vpliv, posledično naj bi imela status pasivnega družbenika in naj ne bi bila odgovorna za obveznosti izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo. Kot pasivni družbenik se štejejo praviloma tisti, ki se niso zavedali, da so družbeniki družbe, prav tako niso imeli ne vedenja ne interesa sodelovati pri upravljanju take družbe. Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je direktor družbe prosil svoja starša, da zgolj sodelujeta pri ustanovitvi družbe, pri čemer nista niti vplačala osnovnega kapitala, saj je to zanju naredil njun sin in čeprav so vsi skupaj živeli v skupnem gospodinjstvu in je imela tudi družba sedež na tem naslovu, družbenika nista nikoli sprejemala nobenih poslovnih odločitev. Sodišče je tekom postopka ugotovilo, da sta družbenika pomagala direktorju družbe pri njegovi dejavnosti, vendar ne v zvezi s poslovanjem družbe, temveč zgolj kot delovna sila, pri čemer pa tega nista počela kot družbenika, saj se nista štela kot taka, ampak zgolj kot starša, ki nudita pomoč sinu.
Upnik je v pritožbi navajal, da sta družbenika starša direktorja družbe in večinskega družbenika ter hkrati mož in žena. Gre za ozko sorodstveno razmerje, pri čemer so bile med njimi tudi komunikacije precej intenzivne. Obstajalo je vedenje o sinovi dejavnosti, slednji pa je tudi stanoval pri svojih starših. Družba je bil torej dejansko družinsko podjetje, družbeniki vanjo niso vstopili po sili razmer, sedež družbe je bil na domačem naslovu, dejavnost pa se je izvajala praktično na domačem dvorišču. Za registracijo družbe z omejeno odgovornostjo namreč ni potrebno, da bi jo ustanovilo več družbenikov, njuna neaktivnost pa ju ne more razbremeniti odgovornosti.
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra iz razloga, ker neprekinjeno v obdobju dvanajstih mesecih ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki je za gospodarsko družbo opravljala posle plačilnega prometa. (2. točka 1. odstavka 25. člena v zvezi z 2. odstavkom 25. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)). Dejstvo je, da sta imela družbenika v družbi zanemarljiv poslovni delež. Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba s smeri sorodstvenega razmerja in skupnega bivanja z direktorjem in večinskim lastnikom družbe nimajo nobenega pomena glede vprašanja, ali sta bila družbenika aktivna družbenika ali ne. Ključnega pomena je dejstvo, da sta bila družbenika v osnovnem kapitalu družbe udeležena s tako majhnim, praktično zanemarljivim deležem, da četudi bi hotela, ne bi mogla vplivati na poslovanje družbe. Njun poslovni delež namreč ni predstavljal najmanj desetino osnovnega kapitala, zato nista mogla zahtevati niti sklica skupščine, pri čemer je pomembno tudi to, da je osnovni vložek zanju vplačal njun sin kot večinski lastnik. Družbenika tako nista imela objektivne in pravno relevantne možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
