Izvršbe neposredno proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo ni mogoče predlagati na podlagi verodostojne listine.
(okrajno sodišče) Upnik je sodišču predlagal, da na podlagi verodostojne listine – izpiska iz knjigovodske kartice, ki se glasi na družbo z neomejeno odgovornostjo, dovoli izvršbo tudi proti družbenikoma te družbe. Upnik je predlog utemeljil na določbi 100. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), izkazal pa je tudi, da je k plačilu najprej pozval družbo, nato pa tudi oba družbenika.
Sodišče je predlog za izvršbo zoper oba družbenika zavrnilo kot neutemeljenega. Skladno z zgornjo določbo ZGD-1 so za obveznosti družbe upnikom res subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem in če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno. Drugačen dogovor družbenikov o njihovi odgovornosti proti tretjim osebam je brez pravnega učinka.
Izvršba neposredno proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo se na podlagi 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko dovoli le v primeru, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, izdanim proti družbi z neomejeno odgovornostjo, in sicer izvršljivo sodno odločbo ali sodno poravnavo, izvršiljivim notarskim zapisom, drugo izvršljivo odločbo ali listino, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. S sodno odločbo so po ZIZ mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni nalog oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem ali arbitražo. Upnik v obravnavani zadevi še ne razpolaga z izvršilnim naslovom, izdanim proti prvemu dolžniku – družbi, zato sodišče ne more dovoliti izvršbe neposredno proti družbenikoma te družbe. Izvršba pa se bo v obravnavani zadevi lahko na predlog upnika nadaljevala zoper družbenika po nastopu pravnomočnosti sklepa o izvršbi proti prvemu dolžniku. Pravnomočne sklep o izvršbi namreč predstavlja izvršilni naslov v smislu zgoraj navedenih določb ZIZ. Glede na navedeno je sodišče predlog za izvršbo proti družbenikoma zavrnilo, prvemu dolžniku – družbi pa naložilo, da upniku poravna v predlogu navedeno terjatev.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
