Tujec, ki prihaja v RS na osebni ali poslovni obisk mora za pridobitev vizuma priložiti tudi garantno pismo, katerega vsebino določa novela v petem odstavku 19.b člena. Garant bo garantno pismo (2. člen), kateremu ne bo potrebno prilagati nobene dokumentacije, evidentiral pri upravni enoti, ki bo podatke vnesla v evidenco garantnih pisem.
Uslužbenec diplomatsko konzularnega predstavništva pa bo določene podatke o garantu po uradni dolžnosti pridobil preko povezave z drugimi uradnimi evidencami. Novela na novo ureja tudi dva pogoja za izdajo vizuma:
potovalno zdravstveno zavarovanje (19.a člen) in
sredstva za preživljanje (19.c člen).
Jasneje so določeni pogoji za izdajo vizuma in na novo urejeni podatki, ki se vodijo v evidenci o vizumih ter določeni nameni, za katere se navedeni osebni podatki lahko obdelujejo (88. člen). Novela v drugem odstavek 65. člena na novo ureja tudi možnost pritožbe zoper zavrnitev izdaje vizuma, vendar samo v dveh primerih:
zavrnitev izdaje vizuma družinskim članom slovenskega državljana ali družinskim članom državljana druge države članice Evropske unije in
zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje.
O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
V postopkih izdaje dovoljenja za prebivanja je namen novele olajšati in pospešiti postopke za izdajo dovoljenja za prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela. V 32. členu je na novo določeno, da lahko prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela vložil tudi tujčev delodajalec, ne le tujec sam. Delodajalec bo lahko po lastni izbiri prošnjo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje vložil pri upravni enoti ali pri diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v tujini. Prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje v vseh primerih, v katerih je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje tudi veljavno delovno dovoljenje, pa se lahko vloži sočasno s prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja (peti odstavek 27. člena).
Cilj novele je tudi olajšati pogoje za priznanje pravice do združitve družine. Pri dovoljenju za prebivanje zaradi združitve družine je na novo določeno, da se v enoletni rok veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje, ki je pogoj za priznanje pravice do združitve družine, všteje tudi čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje oziroma izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje (prvi odstavek 36. člena). Mladoletnim neporočenim otrokom tujca ali njegovega zakonca in staršem mladoletnega tujca se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine ne more izdati ali podaljšati za daljši čas od otrokove polnoletnosti.
Novela daje pravno podlago za vodenje dveh novih evidenc v 91. členu, in sicer:
o udeležbi tujcev na tečajih slovenskega jezika in
o udeležbi tujcev na tečajih seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo.
Evidenci upravlja Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Pristojni organ pa lahko podatke iz evidence o udeležbi tujcev na tečajih slovenskega jezika uporablja v postopkih pridobitve državljanstva Republike Slovenije.
Zaradi uvedbe nove denarne valute, se je v vseh kazenskih določbah znesek globe na novo določil v evrih, višina glob pa se je tudi nekoliko zvišala in prilagodila teži prekrška.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.