Pojem zasebnega varovanja se nanaša na vsako varovanje ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država, temveč ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Tovrstno varovanje ureja Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), ki med drugim predvideva tudi obvezno organiziranje službe varovanja. V teh primerih gre za obveznost subjektov, ki se ukvarjajo z eno od naslednjih dejavnosti (59. člen ZZasV):
uporabljajo ali hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave; hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščino; upravljajo z javnimi letališči ali morskimi pristanišči za mednarodni javni promet; organizirajo javne prireditve kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih; v drugih primerih, ko je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, na predlog ministrstva, ki je pristojno za posamezno področje.
Čeprav ima večina teh subjektov že organizirano službo varovanja, pri izvajanju katerega upoštevajo različne predpise, se z uredbo to področje pravno ureja na način, da bo medsebojno primerljivo in povezljivo pri izvajanju varnostnih ukrepov ob določenih varnostnih pojavih. Tako so v uvodnih določbah uredbe opredeljeni izrazi, ki se v uredbi uporabljajo, ter zavezanci uredbe (ti so določeni s Prilogo 1), ki morajo skladno z uredbo organizirati službo varovanja, načrt varovanja, oceno stopnje tveganja ter načrt fizičnega varovanja.
Pri vzpostavitvi službe varovanja mora zavezanec upoštevati tako zakon, uredbo kot tudi nacionalne varnostne standarde, za delovanje službe varovanja pa mora zagotoviti ustrezne prostore, predpisano opremo in druga sredstva. Zavezanec mora imeti izdelane dokumente varovanja - načrt varovanja, stopnjo tveganja, program varovanja ter načrt fizičnega varovanja, ki se morajo redno ažurirati.
Uredba posebej ureja vprašanje varovanja javnih prireditev (13. člen). Organizatorji morajo že sedaj pri organiziranju prireditev upoštevati Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ), če pa organizirajo zabavne prireditve, pa tudi ZZasV. Prav zaradi učinkovitega zagotavljanja reda na tovrstnih prireditvah ter zagotavljanja varnosti življenja in zdravja udeležencev, uredba določa, da morajo organizatorji pripraviti oceno stopnje tveganja ter načrt fizičnega varovanja. Določeni so obvezni elementi obeh dokumentov, pri izdelavi ocene pa morajo sodelovati s Policijo, občinskim redarstvom, lokalno skupnostjo in po potrebi tudi z Upravo RS za zaščito in reševanje.
V primeru utemeljenih razlogov javne varnosti in interesa države lahko zavezanci Policiji predlagajo sklenitev pisnega dogovora o prenosu alarmnih signalov iz objektov z organizirano službo varovanja na sistem za prenos in obravnavo alarmnih sporočil Policije (14. člen).
Opredeljen je tudi nadzor nad izvajanjem uredbe, ki ga izvaja Inšpektorat za notranje zadeve, izvaja pa ga lahko tudi Policija, uredba pa prinaša tudi nove prekrške, in sicer se lahko z globo v višini do največ 12.000 evrov kaznujejo tisti, ki npr. ne vzpostavijo službe varovanja oziroma nimajo ustreznih dokumentov varovanja.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
