V skladu s 131. členom ZDR je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, regres za letni dopust. Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače, ki od 1. marca 2008 znaša 566, 53 evra. Navzgor višina izplačanega regresa ni omejena, pač pa se omejitev nanaša na obveznost plačila socialnih prispevkov. Če znesek izplačanega regresa presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70% navedene poprečne plače, v skladu s 3. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost. To pomeni, da v primeru, da izplačamo regres v mesecu aprilu mora biti višina izplačanega regresa med 566,54 evra in 928,33 evra, če ne želimo plačati še prispevkov za socialno varnost.
V primeru, da se izplačilo regresa opravi v dveh delih ali več delih, si ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.
Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi kasnejši rok izplačila regresa, če nastopi nelikvidnost delodajalca, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima tudi pravico le do sorazmernega dela regresa.
Po novem ZDR, ima delavec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjema pri tem je delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom ZDR, kar pomeni, da dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. To pomeni, da ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, pa kot delavec, ki dela polni delovni čas.
V skladu s 37. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se v skladu s 127. členom ZDoh-2 ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine višini oziroma odstotku dohodninskega razreda, kamor davčni zavezanec na podlagi dohodkov iz delovnega razmerja, sodi.
V skladu s 35. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) sodi regres med stroške v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da so stroški regresa, ne glede na višino izplačila, za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.
Za namene statističnega proučevanja, spremljanja izvajanja predpisov s področja izplačevanja plač in za zagotavljanje javnosti podatkov in na podlagi Sklepa o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vse pravne osebe predložijo AJPES podatke o izplačanih plačah in o regresu za letni dopust. Tako poleg mesečnega poročila o izplačanih plačah, vse pravne osebe poročajo AJPES tudi ob vsakokratnem izplačilu regresa za letni dopust in sicer na obrazcu Izplačilo regresa za letni dopust. Omenjeni obrazec in navodila za poročanje najdejo zavezanci za poročanje na spletni strani AJPES.
V skladu s 159. členom ZDR ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu najmanj v dolžini štirih tednov, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa, saj je minimalno število dni letnega dopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Pri tem pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta v dolžini:
3 dni - starejšemu delavcu, invalidu, delavcu z najmanj 60% telesno okvaro, 3 dni - delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, 1 dan - delavcu z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let in sicer za vsakega otroka posebej.
Dolžina letnega dopusta je določena s kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je delodajalec dolžan delavca do 31. marca tekočega leta obvestiti o številu dni letnega dopusta za tekoče leto.
V skladu s 161. členom ZDR delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa, kar pomeni, da mu ob izpolnitvi šestmesečnega obdobja pripada tudi pravica do izplačila celotnega regresa.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. V skladu s 164. členom ZDR, je ob prenehanju delovnega razmerja delodajalec dolžan dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
Pri izrabi dopusta veljata po novem tudi dve posebnosti, in sicer za:
1. delavca, ki dela v tujini, ki lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo delodajalca in ne le do 30. junija naslednjega leta,
2. starše šoloobveznih otrok, ki imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
V skladu s 165. členom ZDR naj bi delavec izrabil letni dopust upoštevaje potrebe delovnega procesa ter njegove družinske obveznosti ter možnosti za počitek in rekreacijo, pri čemer mu zakon omogoča izrabo enega dne letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer predhodno obvesti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Kljub tej zakonski možnosti in pravici staršev šoloobveznih otrok za izrabo dopusta v času šolskih počitnic, pa ima delodajalec zakonsko možnost delavcu odreči izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta ZDR določa naslednje kazni: od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta (230. člen ZDR), od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 231. členom ZDR.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
