c S

Večje pristojnosti Urada za varstvo konkurence

17.04.2008 Novi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) v primerjavi s starim ZPOmK-om določneje opredeljuje posamezne izraze uporabljene v tem zakonu, približuje ureditev preprečevanja omejevanja konkurence ureditvi v EU, predvsem pa povečujejo pristojnosti Urada za varstvo konkurence in tudi kazni za kršitelje.

Zakon ureja tako podjetniško omejevanje konkurence kot tudi oblastno omejevanje konkurence, hkrati pa opredeljuje še ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj (t.j. omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja) in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju RS. ZPOmK-1 opredeljuje tudi organ za varstvo konkurence, t.j. Urad RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju: Urad), njegove pristojnosti in postopke pred Uradom.

Zaradi zagotovitve večje pravne varnosti so v 3. členu definirani posamezni izrazi, ki so uporabljeni samo v tem zakonu (npr.: v koncentraciji udeležena podjetja, upoštevni trg) ali pa so uporabljeni drugače (npr.: podjetja, poslovna skrivnost).

Zakon zaradi neposredne uporabe Uredbe 1/2003/ES (Uredba 1/2003) v slovenskem nacionalnem pravu, ki govori o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe Evropske skupnosti (PES), določa pri presojanju morebitnih kršitev prepovedi omejevalnih ravnanj (urejeno v 6. in 9. členu ZPOmK-1), ko gre za čezmejne učinke omejevalnih ravnanj, tudi dolžnost uporabe 81. in 82. člena Pogodbe. V postopkih pred Uradom pa se, v skladu z Uredbo 1/2003, kljub temu vedno uporabljajo določbe ZPOmK-1, ne glede na to, ali gre za presojanje kršitev slovenskega ali evropskega konkurenčnega prava.

Prav tako je ZPOmK -1 zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z evropsko, na podlagi Uredbe 1/2003, in v skladu z njo, v četrtem odstavku 6. člena določil, da mora podjetje, ki trdi, da določen sporazum izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 6. člena, torej predstavlja posamično izjemo od prepovedi omejevalnih sporazumov, dokazati, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni. Dokazno breme pri dokazovanju domnevne kršitve tega člena pa je na strani Urada. Tudi pri skupinskih izjemah (8. člen) se ureditev približuje ureditvi v EU, saj se tudi v primeru uporabe nacionalnega konkurenčnega prava smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske komisije ali Sveta evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 81. člena PES.

Zakon opredeljuje naloge in pristojnosti Urada in podeljuje odločanje v posameznih zadevah v pristojnost posebnemu nestalnemu senatu za odločanje (tako v upravnem postopku kot v postopku o prekršku), ki ga sestavljajo direktor Urada in še dve osebi, zaposleni na Uradu. Zakon jasno določa, kdo ima položaj stranke v postopku - podjetje, proti kateremu se vodi postopek in prijavitelji koncentracije, takšen položaj pa izrecno odreka vlagatelju pobude oziroma kakršnekoli prijave (16. člen). Nadalje omogoča varovanje tajnosti vira ter zagotavlja strankam določene pravice, z namenom, da se zagotovi učinkovita obramba.

-postopek pri omejevalnih ravnanjih:

Začetek postopka pred Uradom se začne zgolj po uradni dolžnosti (23. člen). Tudi v primeru, da Urad pridobi podatke od vlagatelja pobude oz. kakršnekoli druge vloge, ima Urad diskrecijsko pravico glede uvedbe postopka.

Za oblikovanje učinkovitejšega sistema varstva konkurence, določa zakon obveznost sodelovanja podjetij in podjetniških združenj v postopku omejevalnih ravnanj pred Uradom (27. člen), prav tako se te določbe smiselno uporabljajo v postopku presoje koncentracij (47. člen). V kolikor podjetje in druge zavezane osebe ne sodelujejo, lahko Urad naloži denarno kazen do 50.000 eurov, opredeljuje pa tudi način sodelovanja Urada pri preiskavah, ki jih izvaja Evropska komisija ali organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice EU (35 .člen).

Novi zakon omogoča, da poleg oseb, zaposlenih na Uradu, preiskave opravljajo tudi druge specializirane organizacije, zavodi in posamezniki, saj lahko slednji razpolagajo z znanji, ki jih Urad nima. Z namenom, da se zagotovi učinkovito pridobivanje dokazov, zakon širi pooblastila pooblaščenih oseb med preiskavo in med dana pooblastila dodaja tudi možnost zasega predmetov in zapečatenja poslovnih prostorov (29. člen).

Glede izdaje odločbe v postopkih omejevalnih ravnanj je določen dvoletni rok (37. člen).

-postopek pri koncentracijah:

Zakon določa nove kriterije za priglasitev koncentracij, in sicer je koncentracijo potrebno priglasiti Uradu, če je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na slovenskem trgu presegel 35 milijonov evrov in je letni promet vsakega izmed vsaj dveh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na slovenskem trgu presegel 7 milijonov evrov.

V starem zakonu določen enotedenski rok za priglasitev koncentracij, se je v praksi velikokrat izkazal za prekratkega zaradi priprave obsežne dokumentacije, zato je po novem določen rok 30 dni. Koncentracijo je torej potrebno priglasitvi Uradu najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrole (43. člen).

V skladu z dosedanjo ureditvijo bi v določenih primerih lahko prišlo do dejanske možnosti izvrševanja učinkov koncentracije že pred dokončno presojo koncentracije pred Uradom, zato zakon izrecno določa, da podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.

Urad mora v 60-dneh od dneva izdaje sklepa o uvedbi postopka izdati odločbo o skladnosti ali neskladnosti koncentracije s pravili konkurence (50. člen), Uradu pa se daje tudi možnost, da v določenih primerih po uradni dolžnosti razveljavi odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence in izda novo odločbo (52. člen).

-sodno varstvo in prekrški:

Zoper odločbe in tudi sklepe, če ni izrecno izključeno, je dopustno sodno varstvo Vrhovnega sodišča v senatu treh sodnikov . Hkrati so urejena tudi nekatera postopkovna vprašanja npr.: možnost tožnika glede navajanja novih dejstev in dokazov, meje preizkusa tožbenega zahtevka, glavna obravnava in podobno (57.-61. člen).

Globe v primeru kršitev bodo po novem znašale do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. Zastaralni rok pa znaša pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zakon predvideva tudi možnost odpustitve sankcij, npr. če kršitelj sodeluje z uradom v zvezi z morebitnimi koncentracijami, omejevanji konkurence ali morebitnimi karteli (76. člen).

Pripravila: Maruša Drolec


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.