Novela sistemskega zakona, ki ureja področje graditve objektov in pogojev projektiranja, velja že od 15. januarja letos, uporablja pa se od 15. aprila. Od sprejetja zakona v letu 2002 do danes je bil zakon spremenjen že večkrat, najnovejše spremembe pa se nanašajo predvsem na:
poenostavitev postopkov za pridobivanje projektnih pogojev in soglasij ter postopek izdaje uporabnega dovoljenja;
jasno opredelitev minimalne komunalne oskrbe, ki je pri stanovanjskih stavbah pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja;
jasno opredelitev strank v postopku;
novo kategorijo vrst objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jih bo določila vlada z uredbo (8. člen);
uvedbo novih primerov sprememb namembnosti znotraj posameznih razredov enotne klasifikacije;
spremembo zneskov glob iz tolarjev v evre, višina nekaterih glob pa se je nekoliko povišala.
Postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij (projektni pogoji so tisti pogoji, ki so potrebni za izdelavo projektne dokumentacije) je urejen v 50. in 50.a členu. Postopek pridobivanja projektnih pogojev se začne z vlogo investitorja ali projektanta, ki mora vsebovati vse zahtevane podatke. Če soglasodajalec že na podlagi te zahteve ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, izda soglasje, medtem ko zavrne izdajo soglasja če ugotovi, da gradnja oziroma sprememba namembnosti po predpisih ni dopustna ali mogoča. Zakon določa roke, v katerih mora soglasodajalec obveščati investitorja, določeno pa je tudi, da projektni pogoji niso upravni akti, zoper njih pa je možna pritožba šele v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja.
Zaradi boljše preglednosti so soglasja urejena v novem, 50.a členu, in se tako ločujejo od projektnih pogojev. Tudi postopek pridobivanja soglasja se začne z zahtevo in ne več na poziv investitorja, določen pa je tudi 30- dnevni rok, v katerem mora pristojni soglasodajalec posredovati svoje soglasje oz. 60- dnevni rok za podajo soglasja za stanovanjske objekte. Za posredovanje pogojev in soglasij ni več treba plačevati taks oziroma vrniti drugih stroškov, s čimer so investitorji razbremenjeni stroškov investiranja.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora pristojni upravni organ preveriti tudi izpolnjevanje določenih pogojev (66. člen), ki se preverjajo glede na čas, v katerem so posamezniki izdelovali projektno dokumentacijo ali jo revidirali. Kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja je dodatno določena tudi minimalna komunalna oskrba, ki vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen.
Spremenjen je bil tudi postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja vloži investitor potem, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem. Spremembe se nanašajo tudi na obvezne priloge, s katerimi je treba opremiti zahtevo (89. člen), nova pa je tudi možnost, da upravni organ v primeru manj zahtevnih objektov ne rabi izvajati tehničnega pregleda, prav tako pa ni več treba pridobiti uporabnega dovoljenja za odstranitev objekta.
Uvedeni so bili novi primeri sprememb namembnosti znotraj posameznih razredov enotne klasifikacije vrst objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. S tem so odpravljeni nepotrebni postopki za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja za tiste spremembe namena objektov, ki nimajo večjih vplivov na okolico. Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za omenjene spremembe namembnosti se ustavijo po uradni dolžnosti (121. člen).
Spremenjene kazenske določbe poleg nekaterih novih prekrškov prinašajo tudi nekoliko višje globe, s katerimi se kaznujejo tisti, ki kršijo zakon (seznam vseh prekrškov).
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.