Zaradi Direktive Sveta 93/15/EGS z dne 5.4.1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno rabo v promet in njihovim nadzorom in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2007/23/EC z dne 23.5.2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet, je bilo treba pripraviti nov zakon. Prenos direktive v slovenski pravni red ni bil možen le z noveliranjem obstoječega Zakona o eksplozivih (ZE).
Cilj novega zakona je celovita ureditev področja eksplozivov in pirotehničnih izdelkov, torej celoten proces od razvoja in načrtovanja do proizvodnje, trgovine z eksplozivi in pirotehničnimi izdelki, njihovo uporabo vključno z izvajanjem ognjemetov, skladiščenjem, pripravo eksplozivov na delovišču, uničevanjem, uvozom, izvozom in tranzitom, ter prenosom znotraj Republike Slovenije in znotraj EU.
Zakon definira eksplozive, kot trdne ali tekoče eksplozivne snovi ali zmesi in eksplozivni predmeti, ki vsebujejo eno ali več eksplozivnih snovi, ki pri kemični reakciji sproščajo pline, katerih tlak in hitrosti so takšni, da lahko uničijo okolico. Eksplozivi so tudi pirotehnične snovi ali zmesi, pri katerih se tvorijo toplota, svetloba, zvok, plin, megla ali dim ali njihove kombinacije, ki so posledica neeksplozivnih, samodejnih in eksotermnih kemičnih reakcij ter določa klasifikacijo v podrazrede od 1.1. do 1.6. (3. člen).
Zakon v 5. členu ločuje pojma proizvodnje in prometa z eksplozivi, pri čemer se za promet šteje: trgovina, uporaba, ravnanje, skladiščenje, priprava eksplozivov na delovišču in uničevanje eksplozivov. Tako za proizvodnjo kot za promet je potrebno dovoljenje. Za izdajanje dovoljen je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve oziroma pristojna upravna enota (7. člen).
Podrobneje je določeno ravnanje pravnih oseb in podjetnikov posameznikov v primeru, ko je potrebno določene eksplozive uničiti. Ker gre za dejavnost, ki je lahko nevarna za življenje in zdravje ljudi in varstvo okolja, je Vladi dano pooblastilo, da s posebnim podzakonskim aktom podrobneje določi varnostne in druge ukrepe na tem področju (19., glej tudi 29. člen).
Pirotehnični izdelek je definiran kot vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi, pirotehnične snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim ali kombinacijo takih učinkov, ki so posledica eksotermnih kemičnih reakcij in jih razvršča v ognjemetne izdelke, pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in druge pirotehnične izdelke (4. člen).
Novosti so predvsem v preventivi: izboljšanju splošne zaščite in varnosti potrošnikov, zahteva se tudi učinkovit nadzor (39. člen) in v primeru kršitve tudi ustrezne kazni (48. člen). Vse pirotehnične izdelke morajo proizvajalci ali uvozniki razvrstiti glede na nevarnost, vrsto uporabe, namen in glede na raven hrupa, ki ga pirotehnični izdelek povzroča.
Zakon definira razvrstitev in kategorizacijo v 34. členu, in sicer na:
ognjemetne izdelke: kategorija 1, kategorija 2 in kategorija 3,
pirotehnične izdelke za odrska in podobna prizorišča: kategorija T1 in kategorija T2 ter
druge pirotehnične izdelke: kategorija P1 in kategorija P2.
Pri starostnih omejitvah za nakup pirotehničnih izdelkov zakon določa, da pirotehničnih izdelkov posamezne kategorije ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, ki so mlajše od 14 let, (kategorija 1), 16 let (kategorija 2) ali 18 let (P1 in T1) - 35. člen.
Določena je popolna prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok. Zaradi možnosti učinkovitih dodatnih omejitev prodaje pirotehnike je dano posebno pooblastilo Vladi, da lahko prepove ali omeji nakup, posest, uporabo, vnos in uvoz posameznih vrst eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, ki zaradi svoje sestave ali učinkovanja pomenijo veliko nevarnost za življenje, zdravje, premoženje in varnost ljudi ter za varstvo okolja ali javni red (29. člen).
Nadzor nad izvajanjem določb zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, nadzor nad izvajanjem določenih določb, ki so naštete v 36. členu zakona, pa tudi carinska služba ter tržni inšpektorat. Pristojnost prekrškovnega organa, je razdeljena med Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, carinsko službo, tržni inšpektorat in policijo (49. člen).
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.