Delovni čas v organih državne uprave je sicer podrobneje urejeno z Uredbo o delovnem času v organih državne uprave, medtem ko Uredba o upravnem poslovanju ureja poslovni čas bolj na splošno. Poslovni dnevi državnih organov so tako pet dni v tednu - od ponedeljka do petka, ob sobotah pa v primeru, če tako odredi predstojnik organa. Poslovanje ob sobotah se odredi v primerih, če organ oziroma posamezna organizacijska enota organa v ostalih poslovnih dneh ne more zadostiti povečanemu interesu uporabnikov za opravo določene upravne storitve. V izjemnih okoliščinah, npr. v primeru naravnih nesreč ipd., se lahko odredi tudi delo brez prekinitve oziroma poslovanje v soboto, nedeljo, na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan (52. člen).
Skladno z drugim odstavkom 89. člena zakona o splošnem upravnem postopku uredba natančneje opredeljuje izjavo pooblaščenca, da je bil ustno pooblaščen za prevzem dokumentov. Zakon namreč dopušča, da se vročitev dokumentov opravi tudi osebi, ki je bila samo ustno pooblaščena za prevzem, zaradi poenostavitve postopka pa je z uredbo določena vsebina te izjave, ki se napiše na zadnjo stran vročilnice. Pri tem mora pooblaščenec navesti svoje osebno ime ter naslov stalnega prebivališča in se pod izjavo podpisati. Vročevalec izjavo dopolni s podatki o dokumentu, s pomočjo katerega je preveril istovetnost pooblaščenca, ter se prav tako lastoročno podpiše.
Elektronsko vročanje se opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost. Če želi stranka, da se ji dokumenti elektronsko vročajo, mora to sporočiti organu. Informacijskemu sistemu za sprejem, vročanje in obveščanje se posredujejo podatki o naslovniku, oznaki varnega poštnega predala, naslovu elektronske pošte, oznaki pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje ter številka zadeve ali dokumenta.
Zahteva za osebno elektronsko vročanje dokumenta se posreduje centralnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, ta pa zahtevo posreduje naprej naslovniku. To stori z uporabo varnega elektronskega podpisa, hkrati pa mora naslovnika obvestiti o dolžnosti prevzema dokumenta in pravnih posledicah (174. člen).
Od vložitve obvestila v naslovnikov varni elektronski predal dalje teče rok za nastanek fikcije vročitve: če naslovnik dokumenta ne bo prevzel v roku osem dni od vložitve dokumenta v varni elektronski predal, bo informacijski sistem poslovnega ponudnika o tem najprej ponovno informativno obvestil s sporočilom poslanim na elektronske naslove, s katerimi razpolaga. Vročitev bo veljala za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bil dokument puščen v varnem elektronskem predalu. Dokument bo nato puščen v varnem elektronskem predalu, kjer se bo naslovnik z njim lahko seznanil (180. člen).
Poleg osebnega elektronskega vročanja se s predmetno uredbo določajo tudi pravila elektronskega vročanja dokumentov, ki jih ni potrebno vročiti osebno, ker bi z vročitvijo začel teči rok. Tudi v tem primeru se bo vročitev lahko opravila preko varnega elektronskega predala naslovnika, ali pa se bo dokument poslal na naslov elektronske pošte, ki ga je sporočil naslovnik oziroma je z njega poslal vprašanje. V obeh primerih mora biti dokument varno elektronsko podpisan, če s predpisi ni določeno drugače (180.a člen).
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
