Ustava v 8. in 153. členu določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe pa se uporabljajo neposredno.
Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, določa pravice do dostopa do informacij o okolju, možnost sodelovanja v postopkih odločanja in prost dostop do pravnih sredstev ter uvaja minimalne standarde, ki jih morajo države pogodbenice upoštevati.
V 8. členu konvencija določa udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov ali splošno veljavnih pravno obvezujočih normativnih aktov. Po tej določbi si mora država na ustrezni stopnji in ko so možnosti še odprte, prizadevati spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov organov javne oblasti, ki lahko pomembno vplivajo na okolje.
V ta namen je treba določiti dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo, objaviti osnutek akta ali ga kako drugače dati na razpolago javnosti in dati javnosti možnost, da neposredno ali po predstavniških svetovalnih telesih daje svoje pripombe. Izid udeležbe javnosti je treba čim bolj upoštevati.
Konvencija zakonodajalca zavezuje pri sprejemanju zakonov. Zakonodajalec bi zato moral v zakonu, s katerim organu izvršilne oblasti nalaga izdajo podzakonskih aktov, ki urejajo zavarovanje rastlinskih ali živalskih vrst (torej izvršilnih predpisov s področja varstva okolja), skladno z 8. členom konvencije določiti tudi procesna pravila za učinkovito vključitev javnosti v pripravo teh predpisov.
Splošni namen sodelovanja javnosti po konvenciji je, da se ji da možnost vplivanja na izbiro predlaganih vsebin. Varstvo okolja in urejanje prostora sta področji, ki zadevata vse člane družbe. Sodelovanje javnosti ne pomeni le določitve pravil, ampak terja od oblasti, da zainteresirano javnost informira, ji omogoča sodelovanje in prizna določeno težo njenega mnenja pri sprejemu končne odločitve. Zato je treba določiti procesna pravila za vključitev javnosti.
Uredba je bila izdana na podlagi zakona, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo prav zato, ker ne ureja sodelovanja javnosti v postopku priprave takega predpisa. Ker je bila izdana po postopku, ki ga ZON ne ureja, je tudi uredba v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da protiustavnosti izpodbijanega predpisa ni mogoče odpraviti zato je uredbo razveljavilo.
Minister za okolje in prostor pa je pravilnik izdal na podlagi uredbe, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo. Zato je ustavno sodišče razveljavilo tudi pravilnik. Tudi pravilnik sodi med izvršilne predpise, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. Na njegovi podlagi se namreč izvršuje načrtovani odvzem medvedov iz narave, kar omogoča večje posege v populacijo te zavarovane živalske vrste. Zato mora biti tudi postopek priprave tega predpisa skladen z ureditvijo 8. člena konvencije.
Razveljavitev uredbe in pravilnika začne učinkovati šele tri mesece po uveljavitvi zakona, s katerim bo zakonodajalec najprej odpravil ugotovljeno neskladje ZON z ustavo.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.