Informativni izračun bo sestavljen na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagala Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki so jih do 31. 1. 2008 posredovali davčni upravi izplačevalci dohodkov in davčni zavezanci, ki so želeli uveljaviti olajšave za vzdrževane družinske člane drugače, kot so jih uveljavljali med letom.
DURS napoveduje davčnim zavezancem posredovanje informativnega izračuna dohodnine v dveh svežnjih:
1. sveženj informativnih izračunov, naj bi DURS odposlal polovici davčnim zavezancem na dan 31.3.2008, z rokom vročitve 20.4.2008 – to pa pomeni, da je skrajni rok za ugovor na prejeti informativni izračun 5.5.2008. Prav tako DURS napoveduje datum nakazila oz. vračila preveč plačane dohodnine davčnim zavezancem in sicer na dan 19.5.2008 in skrajni rok za doplačilo med letom premalo plačane in obračunane dohodnine t.j. 5.6.2008.
2. sveženj informativnih izračunov, naj bi DURS odposlal drugi polovici davčnim zavezancem na dan 9.5.2008, z rokom vročitve 29.5.2008 – to pa pomeni, da je skrajni rok za ugovor na prejeti informativni izračun 13.6.2008. Prav tako DURS napoveduje datum nakazila oz. vračila preveč plačane dohodnine davčnim zavezancem in sicer na dan 30.6.2008 in skrajni rok za doplačilo med letom premalo plačane in obračunane dohodnine t.j. 14.7.2008
DURS napoveduje, da bodo v prvi sveženj informativnih izračunov zajeti vsi tisti davčni zavezanci, ki niso uveljavljali olajšave za vzdrževane družinske člane in nimajo drugih vrst dohodkov (npr. dohodki iz najemnine), vsi ostali pa naj bi prejeli informativni izračun v drugem svežnju. Vsi, ki bodo podali ugovor na informativni izračun, pa bodo obravnavani v jeseni.
Pri tem velja omeniti, da informativnega izračuna ne bodo prejeli:
davčni zavezanci, katerih skupni dohodki v letu 2007 niso presegli zneska za splošno olajšavo, to je 2.800 evrov,
davčni zavezanci upokojenci, če:
- jim med letom ni bil obračunan davčni odtegljaj, kar pomeni, da je njihova mesečna pokojnina nižja od 929 evrov, oziroma 1131 evrov, če so upravičeni do seniorske olajšave,
- niso uveljavljali olajšave za vzdrževanega družinskega člana,
- niso imeli drugih dohodkov 80 evrov ali več.
Če davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine ni vročen do 31. maja tekočega leta za preteklo leto, mora, v skladu z 267. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) sam vložiti napoved za odmero dohodnine, in sicer najpozneje do 30. junija za preteklo leto.
Napoved za odmero dohodnine morajo vložiti zavezanci, ki so bili v letu 2007 rezidenti Slovenije, saj je rezident Slovenije zavezanec za dohodnino od svetovnega dohodka, to je od dohodkov iz virov v Sloveniji in od dohodkov iz virov izven Slovenije. Rezidenti so v skladu s 6. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) predvsem tisti, ki imajo v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališče, poleg teh pa tudi drugi, ki so v kateremkoli času v letu 2007 izpolnjevali katerega od naslednjih pogojev:
bivanje izven Slovenije zaradi zaposlitve v tujini kot javni uslužbenec Republike Slovenije (npr. zaposlitev v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji RS ali stalnem predstavništvu RS pri Evropski Uniji, kot tudi zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca, ki prebiva s to osebo);
uslužbenci v institucijah Evropskih Skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, kot tudi zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti ali vzdrževan otrok takega uslužbenca, ki prebiva s to osebo;
običajno bivališče v Sloveniji;
središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji;
prisotnost v Sloveniji (neprekinjeno ali s prekinitvami) več kot 183 dni.
Dohodke, od katerih se plačuje dohodnina, je treba napovedati tudi, kadar izplačevalec oziroma davčna uprava ni poslala vseh potrebnih podatkov in davčni zavezanec ugotovi, da je njegov informativni izračun napačen, ne glede ali gre v njegovo korist ali v njegovo škodo.
V napoved davčni zavezanec ne vpisuje dohodkov, ki niso obdavčeni z dohodnino:
1. dediščin,
2. volil, razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2,
3. daril, prejetih od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2,
4. dobitkov od iger na srečo po Zakonu o igrah na srečo (ZIS) in Zakonu o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (ZDDKIS);
5. izplačil, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, ki jih Zakon o zavarovalništvu (ZZavar), ne določa kot obvezno zavarovanje, ali izplačila na podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem premoženju,
6. sredstev ali dobičkov, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev med svojim podjetjem, v katerem samostojno opravlja dejavnost in svojim gospodinjstvom ali na podlagi prenehanja opravljanja dejavnosti, ne pa tudi dohodkov iz naslova opravljanja dejavnosti fizične osebe,
7. ugodnosti, ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga in storitev, vključno s priložnostnim prejemom dodatnega blaga ali storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.
Napovedi ni potrebno prilagati dokumentacije, razen če je posebej zahtevana (npr. pri tujih davkih, pri dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri uveljavljanju dejanskih stroškov).
Dokumentacijo, ki ima vpliv na davčno obveznost zavezanca, je treba hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se nanaša.
Napoved se vloži pri davčnem uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register ob vložitvi napovedi in sicer:
osebno pri pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi davčnega urada,
po pošti (če je napoved poslana priporočeno po pošti, dan oddaje na pošto velja za dan vložitve napovedi, napoved, poslana z navadno pošto, pa mora k davčnemu organu prispeti najpozneje do 30. 6. 2008),
prek sistema eDavki na spletni naslov: http: //edavki.durs.si.
Informativni izračun dohodnine se bo štel za davčno napoved, če davčni zavezanec v 15 dneh od dneva njegove vročitve ne bo vložil nanj ugovor. V kolikor bo davčni zavezanec ugotovil, da so podatki pravilni in se bo strinjal s samim izračunom dohodnine se bo po poteku roka za ugovor, štelo, da se je odpovedal pritožbi, informativni izračun dohodnine pa bo avtomatično postal odločba o odmeri dohodnine. Na osnovi odločbe pa bo za zavezanca nastala davčna obveznost, ki se bo odrazila v doplačilu dohodnine ali pa vrnitvi preveč plačane dohodnine.
V kolikor se zavezanec z informativnim izračunom ne bo strinjal, bo moral v roku za ugovor, vložiti dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. Enako bo ravnal tudi v primeru, če bo ugotovil, da je davčna obveznost prenizko ugotovljena.
Davčni zavezanci, ki imajo digitalno potrdilo za elektronski podpis bodo lahko prek sistema e-davki vložili ugovor po elektronski poti, vsi ostali zavezanci pa bodo lahko našli obrazec za ugovor na spletni strani DURS.
Ugovor bodo tako lahko vložili davčni zavezanci:
ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (271. člen ZDavP-2),
ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine in podatki o dohodkih, ki jih prejemajo iz tujine, niso bili DURS pravočasno posredovani,
ki prejemajo dohodke iz tujine in izpolnjujejo zakonske zahteve za uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, če dokažejo, da so ti stroški dejansko tudi nastali,
vsi tisti davčni zavezanci, ki bodo ugotovili, da je informativni izračun narejen na napačnih podatkih.
Davčni zavezanci, ki dosegajo dohodke iz zaposlitve pri delodajalcu v tujini, lahko v skladu s 45. členom ZDoh-2 uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela (ne pa tudi dnevnic), do maksimalne višine v skladu z določbami Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če dokažejo, da so ti stroški dejansko tudi nastali. Če zavezanec prejme povračilo navedenih stroškov pri svojem delodajalcu v tujini, se tovrstna povračila vključijo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja iz tujine. Stroški prehrane in prevoza na delo in iz dela se davčnemu zavezancu priznajo, če dokaže dejansko prisotnost na delu z naslednjimi možnimi dokazili:
plačilno listo tujega delodajalca iz katere je razviden podatke prisotnosti na delu,
potrdilo tujega delodajalca o dejanski prisotnosti na delovnem mestu po posameznih mesecih,
s predložitvijo drugega dokumenta, ki dokazuje dejansko prisotnost zavezanca na delovnem mestu.
Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) je v zvezi z uveljavljanjem stroškov prevoza na delo in iz dela ter stroškov prehrane za vse davčne zavezance, ki delo opravljajo v tujini pripravila poseben obrazec Vloga za uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja za stroške v zvezi z delom v tujini – odmera dohodnine za leto 2007, ki ga lahko najdejo na spletni strani DURS.
V skladu s 394. členom ZDavP-2 se namreč:
z globo 200 evrov kaznuje za prekršek posameznik, če v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi, če ugotovi, da mu informativni izračun ni bil poslan, oziroma je informativni izračun napačen,
z globo od 400 do 1.200 evrov kaznuje za prekršek posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.