(okrajno sodišče) Preiskovalni sodnik je zoper obdolženega odredil pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), torej iz razloga begosumnosti, preiskava pa se je vodila zaradi suma storitve poskusa kaznivega dejanja umora. Zagovornik je na glavni obravnavi predlagal, da sodišče ukrep pripora odpravi in ga nadomesti z javljanjem na policijski postaji, ker se je kriminalna količina, ki se obdolžencu očita po obtožnem predlogu precej skrčila, saj se obdolžencu sedaj očita kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.
Z odpravo pripora bi se obdolžencu omogočilo nadaljevanje svojega dela kot samostojni podjetnik, s katerim si zagotavlja preživetje ter sredstva za plačilo zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Ker ti že od začetka trajanja pripora niso plačani, se obdolženec boji škodljivih posledic.
Podan je utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. V tej fazi postopka izhaja zgolj utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, po 1. točki 1. odstavka 432. člena ZKP pa se sme pripor odrediti zoper tistega, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če se ne da ugotoviti njegova istovetnost ali če so podane okoliščine, ki očitno kažejo na nevarnost, da bo sicer pobegnil.
Sodišče ugotavlja, da je za obdolženca še vedno podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 432. člena ZKP. Obdolženi je namreč tujec, v RS pa ima le dovoljenje za začasno bivanje zaradi zaposlitve ali dela. Obdolženi opravlja dejavnost samostojnega podjetnika in si z delom zagotavlja preživetje, ker pa je tujec in ima le začasno dovoljenje za bivanje, obstaja bojazen, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost zapustil RS in se tako izognil kazenskemu postopku. Obdolženi namreč v RS nima premoženja, nima družine in tako dejansko niso podane okoliščine, ki bi ga vezale na ozemlje RS.
Tudi sam je povedal, da je nameraval ostati še nekaj časa, za naprej pa še ne ve, kako bo. Starša živita v tujini, torej se ima, če bi to želel, kam vrniti, razlog, da zoper njega teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen do treh let zapora, pri čemer se po 16. členu Kazenskega zakonika (KZ) sicer sme kaznovati mileje, pa je nedvomno okoliščina, ki kaže na obdolženčev interes zapustiti RS.
Obdolženec je bil res že zaslišan, vendar pa navedbe, da obdolženec zaradi pripora ne more delati, na priporni razlog in obstoj pogojev zanj ne morejo vplivati. Sodišče je tako mnenja, da so še vedno podani zakonski pogoji za pripor, prav tako pa je glede na očitano mu dejanje podana sorazmernost s stopnjo ogrožane vernosti ljudi v smislu 20. člena Ustave RS in za potek kazenskega postopka, zato je predlog kot neutemeljen zavrnilo.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
