Skladno z novelo Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) z namenom zmanjšanja dolge čakalne dobe na področje sodniškega pripravništva prinaša več novosti: skrajšuje se trajanje sodniškega pripravništva, spremenjen je način pristopa kandidatov k opravljanju izpita ter pogoji glede strokovne usposobljenosti za opravljanje izpita, nov pravilnik pa skladno z novelo spreminja tudi program sodniškega pripravništva.
Program obsega obvezno usposabljanje na sodiščih in obvezne oblike izobraževanja. Usposabljanje sodniškega pripravnika iz kazenskopravnega področja se lahko opravlja tudi na državnih tožilstvih, ter obsega:
usposabljanje na kazenskopravnem področju, ki traja tri mesece, v tem času pa se pripravnik lahko udeleži glavnih obravnav, zaslišanj in celodnevnih sej zunajobravnavnega senata ali pritožbenega senata, mora pa se udeležiti določenih seminarjev ter opraviti kolokvij na temo izdelave osnutka kazenske odločbe prve stopnje in usposabljanje na civilnopravnem področju, ki traja pet mesecev, v tem času se mora pripravnik udeležiti seminarjev na temo organizacije in vodenja zemljiške knjige, dednega prava, nepravdnega postopka, organizacije in vodenja sodnega registra, seminarja o postopkih zaradi insolventnosti in postopkih prisilnega prenehanja, delovnega prava in socialne varnosti, opraviti pa mora tudi kolokvij na temo izdelave osnutka civilne odločbe prve stopnje.
Poleg navedenih obveznih oblik usposabljanja lahko pripravnik v času sodniškega pripravništva opravi tudi usposabljanje v upravnem sodstvu ter izbirno usposabljanje po določenem programu. Namen takšnega usposabljanja je seznanitev pripravnika z uporabo pravnih predpisov in pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja iz določenih področij, kar mu služi kot priprava za samostojno delo. Naloge, ki jih mora opraviti sodniški pripravnik, so podrobneje določene v 8. členu pravilnika, njegovo delo pa spremljajo mentorji in druge osebe, ki so za to določene. O opravljenem delu, kot tudi o udeležbi na seminarjih in kolokvijih, pripravnik pridobi pisno mnenje oz. potrdilo.
Po opravljenem usposabljanju in drugih obveznih izobraževanjih oziroma ko oseba izpolnjuje pogoje po 19.a členu ZPDI in je opravila z obveznimi oblikami izobraževanja (prisestvovanje na vsaj treh glavnih obravnavah na kazenskopravnem in civilnopravnem področju, na naroku ter na seji senata ipd.), lahko pripravnik pristopi k opravljanju izpita.
Izpit, ki se izvaja v pisni in ustni obliki, se opravljajo v času od 1. januarja do 15. julija in od 1. avgusta do 31. decembra v posameznem letu - pisni del izpita se ne opravlja v mesecu juliju, ustni del pa ne v avgustu. S pravilnikom je opredeljeno, kako se določa razpored izpitnih rokov ter način opravljanja izpita (16. člen), ocenjevanje pisnega izpita ter nadzor v času opravljanja pisnega dela izpita (19. člen).
Pisni del izpita sestoji iz naloge iz civilnega področja in se opravlja praviloma vsak drugi ponedeljek v mesecu, ter iz kazenskega področja, ki se opravlja vsak drugi torek v mesecu. Na ustnem delu izpita izpraševalci pri kandidatu preverijo sposobnost za samostojno opravljanje pravniških del na vseh področjih programa. Izpit poteka po vrstnem redu, ki je določen v 22. členu pravilnika, podrobnejša vsebina pa je določena v prilogi.
Po ustnem delu izpita predsednik izpitne komisije razglasi uspešnost izpita, o opravljenem izpitu pa na podelitvi kandidat prejme potrdilo o opravljenem izpitu.
S pravilnikom so opredeljene tudi pristojnosti predsednika višjega sodišča (11. člen), pogoji, ki jih mora izpolnjevati mentor ter njegove naloge (12. člen), kot tudi način obveščanja o opravljenem izpitu ter obveznost plačila izpita (29. člen).
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
