Z vidika povečanja pomena tržne cene v postopkih javnega naročanja se v zakonih spremeni definicija pojma nesprejemljiva ponudba (ZJN-2, 2 člen 21. točka), (ZJNVETPS, 2. člen 22. točka). Tako se po novem kot nespremenljiva ponudba ne šteje samo v primeru, ko ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva, kot je veljalo do sedaj, temveč tudi ko je ponudbena cena višja od cen, ki veljajo za predmetno javno naročilo na trgu.
Temu ustrezno se spremenita tudi 14. člen ZJN-2 in 18. člen ZJNVETPS, ki določata da se ocenjena vrednost določi tako, da je njena višina primerljiva cenam na trgu, ki veljajo za predmetno naročilo, če je predmet javnega naročila dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.
S temi spremembami se želi bolj dosledno spoštovati temeljna načela obeh zakonov, to je načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Naročnik mora namreč izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Nova ureditev nadalje zavezuje naročnika, da uporabi elektronsko dražbo v primeru, če so ponudbe nesprejemljive, ker so ponudbene cene višje od cen, ki veljajo za predmetno javno naročilo na trgu.
Z vzpostavitvijo portala javnih naročil, ki ga je bilo dolžno zagotoviti Ministrstvo za finance, so podane možnosti za lažje poročanje podatkov o javnih naročilih v preteklem letu, kar so dolžni storiti naročniki v skladu z določbo 106. člena ZJN-2 in 104. člena ZJNVETPS. Z novelama so zato dopolnjene oziroma spremenjene določbe zakonov, ki urejajo statistiko oziroma vsebino statističnega poročila.
Naročnik posreduje podatke o oddanih javnih naročilih v preteklem letu sprotno za vsako javno naročilo na način izpolnitve in posredovanja obveznih objav na portal javnih naročil. Takšne objave so obvestilo o naročilu, predhodno informativno obvestilo, itd. Na ta način je izpolnjena obveza sporočanja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu. To omogoča avtomatizirano zbiranje podatkov o oddanih javnih naročilih, vendar je ta avtomatiziran zajem podatkov iz portala javnih naročil za potrebe sporočanja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu mogoč šele od 1.1.2008, saj je bil portal javnih naročil vzpostavljen junija 2007. Z novelama je zato določeno prehodno obdobje, to je obdobje sporočanja podatkov o oddanih javnih naročilih za leto 2007. Naročnik vpiše in posreduje podatke o oddanih javnih naročilih za leto 2007 v elektronski obliki na portal javnih naročil.
Zaradi zahtev Manchasterske deklaracije, ki določa, da bodo morali naročniki do leta 2010 kar 25 % svojih naročil oddati na elektronski način, sta dodana člena (67.a člen ZJN-2, 67.a člen ZJNVETPS), ki določata obvezo Javnega podjetja Uradni list RS d.o.o., da ob strokovni podpori ministrstva, pristojnega za javno upravo in ministrstva, pristojnega za finance, zagotovi vzpostavitev sistema za elektronsko javno naročanje, ki omogoča osnovno funkcionalnost elektronskega naročanja. Od posameznih naročnikov namreč ni mogoče pričakovati, da bodo sami poskrbeli za vzpostavitev informacijskega sistema, ki bi omogočal oddajo naročila na elektronski način. Možnost elektronske oddaje naročila za vse naročnike naj bi tudi prispevalo k večji transparentnosti in jasnosti postopka oddaje javnih naročil.
Predvidene finančne posledice za državni proračun zaradi vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje in zaradi zagotavljanja varnosti aplikacije znašajo približno 3 milijone evrov.
Potrebno je še opozoriti na spremembe direktive št. 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter direktive št. 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev in sicer so se spremenili pragovi za oddajo naročil:
prag za oddajo naročil po direktivi št. 2004/17/ES znaša 412.000 EUR za javna naročila blaga in storitev ter 5.150.000 EUR za javna naročila gradenj, ter 412.000 EUR za natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev in zneske nagrad na natečaju in plačil udeležencev;
prag za oddajo naročil po direktivi št. 2004/18/ES znaša 133.000 EUR za javna naročila blaga in storitev, 206.000 EUR za posebne kategorije naročnikov ter 5.150.000 EUR za javna naročila gradenj; za naročila, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50- odstotnim deležem pa je določen prag 5.150.000 EUR oziroma 206.000 EUR.
Ti dve direktivi sta preneseni v naš pravni red z obravnavanima zakonoma, vendar pa v njiju še ni zajetih omenjenih sprememb, zato morajo biti naročniki pozorni na mejne vrednosti za objave v Uradnem listu Evropske unije (12. člen ZJN-2, 17. člen ZJNVETPS), ki so se zmanjšale kot je prikazano zgoraj.
Pripravila: Maruša Drolec
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.