Obresti sodijo med dohodek od kapitala in so obdavčene po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).
Med obresti sodijo, v skladu z 81. členom (ZDoh-2) obresti od posojil in denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti, pa tudi dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja in dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja in iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ter vsa nadomestila, ki ne zmanjšajo vrednosti glavnice, vključno z diskonti, bonusi, premijami in drugimi oblikami dohodkov iz finančno dolžniškega razmerja.
Plačila dohodnine pa so nekateri dohodki iz naslova obresti oproščeni in sicer:
1. obresti, izplačane iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov,
2. obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, vendar le do višine obrestne mere za depozite na vpogled,
3. dohodek iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti ali se izplača zaradi smrti osebe,
4. dohodek iz življenjskega zavarovanja, če nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju in sta hkrati sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka sklenitve pogodbe;
5. obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe,
6. 50% zneska obresti na obveznice Slovenskega odškodninskega sklada oziroma Slovenske odškodninske družbe, ki so bile izplačane kot odškodnina upravičencu ali njegovim dedičem, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
7.obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom (SZ)
8. obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, ki ne presegajo, zakonsko določenega zneska 1.000 evrov.
Pri določanju davčne osnove iz naslova obresti veljajo določene posebnosti:
1. V primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega leta, je davčna osnova enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem obvestiti banko ali hranilnico v Republiki Sloveniji na obrazcu DOHPREM št. 6 v skladu s Pravilnikom o obrazcu obvestila o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah, in sicer ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, oziroma najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena.
2. Pri oddajanju v finančni najem je davčna osnova del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne predstavlja vračila glavnice. V primeru, da po izteku pogodbe lastninska pravica ne preide na najemnika, se dohodek, ki predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko izteče pogodba o finančnem najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.
3. Pri dohodku iz življenjskega zavarovanja je davčna osnova razlika med prejetim izplačilom in vplačilom.
4. Pri obrestih, doseženih ob odsvojitvi diskontiranega (brezkuponskega) dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri odkupu (unovčitvi) diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred ali ob dospelosti papirja, je davčna osnova v višini obresti, obračunanih za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja, obračunanih po metodi enakomernega (konstantnega) donosa.
Dohodnina od kapitala, kamor sodijo tudi obresti, se obračuna po davčni lestvici, ki jo določa 132. člen ZDoh-2 in znaša 20%.
V primeru obresti vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, velja davčna olajšava, saj se vsota vseh obresti zmanjša za 1.000 evrov.
V skladu s 325. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) dohodnino od obresti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z obračunom obresti ali z odmerno odločbo na podlagi davčne napovedi davčnega zavezanca do 28. februarja za preteklo leto, če rezident doseže obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU. To pomeni, da davčni zavezanec, ki doseže obresti iz tega naslova v predpisanem roku na pristojni davčni urad predloži Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU (obrazec DOHKAP št. 2) v skladu s Pravilnikom o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala.
Zavezanec mora k napovedi predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije:
dokazilo o znesku davka, plačanega v tujini, dokazilo o osnovi za plačilo davka, dokazilo, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
Na podlagi napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti najkasneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe.
Kazenske določbe določajo plačilo globe 200 eurov, če posameznik vloži napoved v nasprotju z zakonom in plačilo globe od 400 do 1.200 eurov, če posameznik v davčni napovedi navede neresnične/ nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto.
Do 28. februarja pa lahko davčni zavezanec, ki je v minulem letu podaril kapital svojemu zakoncu ali otroku izkoristi možnost, da v skladu z določbami 100. člena ZDoh-2 uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti. To pomeni, da se v primeru uveljavljanja odloga davčna obveznost ne ugotavlja v času, ko zavezanec odsvoji kapital zakoncu ali otroku, temveč se ugotavljanje davčne obveznosti odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zakonec ali otrok.
Tudi pri uveljavljanju odloga ugotavljanja davčne obveznosti veljajo določene posebnosti, saj se rok in možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri odsvojitvah različne vrste kapitala razlikujejo: Pri podaritvi nepremičnine lahko davčni zavezanec uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti v 15 dneh od sklenitve darilne pogodbe, Pri podaritvi vrednostnih papirjev ali deleža v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja pa do 28. februarja tekočega leta, za podaritev v preteklem letu.
Slednjo opcijo lahko uveljavlja tudi nerezident, če do 28. februarja tekočega leta za podaritev v preteklem letu napove tudi vse odsvojitve vrednostnih papirjev in deležev v preteklem letu.
Uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri odsvojitvi kapitala davčni zavezanec priglasi pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, na obrazcu Priglasitev uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku v skladu s Pravilnikom o obrazcu priglasitve uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zakoncu ali otroku.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD - Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
