Sporazum o posvojitvah z Makedonijo je prvi dvostranski sporazum s področja meddržavnih posvojitev, ki ga je sprejela Slovenija. Sprejet je bil v skladu s Konvencijo Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah, pogodbenici katere sta obe državi, ter izhaja iz načela varstva otrokovih pravic. Meddržavne posvojitve morajo biti opravljene v otrokovo korist in omogočiti otrokom, ki jim ni mogoče najti ustrezne družine v matični državi, življenje v stalni družini. Cilj sporazuma je poleg vzpostavitve sistema posvojitev tudi preprečitev ugrabitev, prodaje ali trgovine z otroki.
V okviru splošnih določb je meddržavna posvojitev definirana kot posvojitev otroka ene države s strani posvojitelja druge države, pri tem pa je pomembna opredelitev države sprejema in matične države. Matična država je država pogodbenice, kjer prebiva otrok oziroma mladoletna oseba, država sprejema pa je država pogodbenice, kjer prebiva bodoči posvojitelj.
S posvojitvijo nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot sicer velja za razmerje med starši in njegovimi otroci v skladu z zakonodajo države sprejema, medtem ko pravice in dolžnosti med posvojencem in njegovimi starši in sorodniki po pravu matične države prenehajo. Nastanek in prenehanje teh razmerij se vpiše v ustrezne dokumente - registre v obeh državah pogodbenicah.
V II. delu sporazuma je točno opredeljen postopek posvojitve:
oseba, ki želi posvojiti otroka iz druge države, mora pri pristojnem organu (pooblaščeni organi v Sloveniji so centri za socialno delo) vložiti vlogo za meddržavno posvojitev. Organ preveri, ali posvojitelj izpolnjuje pogoje za posvojitev skladno z nacionalno zakonodajo ter, če oceni, da je vlagatelj primeren, pošlje vlogo in poročilo pristojnemu organu matične države; matična država je pristojna za izvedbo vseh postopkov za posvojitev v zvezi s posvojencem: pristojni organ matične države najprej preveri, ali otrok oziroma mladoletna oseba, ki se daje v posvojitev, izpolnjuje pogoje po nacionalni zakonodaji, ter opravi preverjanje o njegovem poreklu, družinskem okolju, posebnih potrebah otroka itd. Isti organ izmed vlagateljev izbere najprimernejšega posvojitelja ter po odločitvi pošlje ustrezno dokumentacijo pristojnim organom v državo sprejema; vlagatelj se na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz matične države, dokončno odloči za posvojitev - svoje strinjanje mora podati v pisni obliki.
Če je v korist otroka, se izvede prej opisani postopek s posvojitvijo s predhodno namestitvijo otroka v družini posvojitelja. Takšna namestitev ne sme biti daljša od enega leta, pri odločanju o njej pa se upošteva predvsem starost otroka. Bivanje otroka pri novi družini spremlja pristojni organ in vsak mesec pripravi pisno poročilo o njegovem bivanju in vživljanju v okolje. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev se pristojni organi po koncu predhodne namestitve odločijo, ali so pogoji za posvojitev izpolnjeni ali ne ter ali je posvojitev v korist otroka.
Sporazum ureja tudi razveljavitev posvojitve, za katero je pristojna država sprejema, ter način izstopa otroka iz matične države in njegov vstop v državo sprejema, urejeno pa je tudi vprašanje stroškov posvojitve: posvojitelji so tisti, ki krijejo vse stroške v zvezi s premestitvijo otroka iz matične države, vključno s stroški prevoza in potnega lista, stroške za zdravstvena poročila, prevoda uradnih listov ter administrativne in druge stroške.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je osrednji organ za izvajanje meddržavnih posvojitev, je poudarilo, da glede samih posvojitev ni pričakovati posebnih težav in zapletov, če je seveda posvojitev otroka legitimna v tuji državi.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
